0 odstotkov davka po 15 letih: 10.000 Slovencev je že odprlo naložbeni račun

Finančna uprava je danes potrdila, da je od 5. marca, ko je začel veljati zakon o individualnih naložbenih računih, 10.000 fizičnih oseb odprlo INR. V povprečju se odpre 122 računov na delovni dan. Marca, ko so računi postali dostopni, jih je bilo odprtih 6.105, aprila 2.448, maja pa se je dinamika umirila.

Razlog za zanimanje je davčna aritmetika. Imetnik INR ob izplačilu dobička plača 15 odstotkov davka. Na klasičnem trgovalnem računu je davčna stopnja 25 odstotkov. Po 15 letih brez vmesnega dviga se stopnja na INR spusti na nič.

Vlagatelj, ki prek klasičnega računa kupi delnice Krke za 10.000 evrov in jih po desetih letih proda za 20.000, plača 2.000 evrov davka na 10.000 evrov kapitalskega dobička (20-odstotna stopnja po znižanju za dobo lastništva). Enak vlagatelj z INR plača 1.500 evrov. Če počaka 15 let od odprtja računa ali od zadnjega izplačila in vmes ne dvigne ničesar, ne plača davka. Rok 15 let se ob vsakem izplačilu začne znova šteti. Davčna oprostitev je namenjena tistim, ki denar pustijo pri miru.

Dividende znotraj INR niso sprotno obdavčene, česar večina novih vlagateljev ne ve. Na klasičnem računu FURS ob vsakem izplačilu dividend takoj odtegne 25 odstotkov, vlagatelj pa mora ob vsaki prodaji sam oddati davčno napoved. Na INR se dividende reinvestirajo v celoti, davčni obračun ob izplačilu pa izvede ponudnik računa. Pri delnici z visokim dividendnim donosom, kakršna je NLB (predlagana prva tranša bruto dividende znaša 6,92 evra na delnico, druga tranša v enakem znesku je pogojena z odsotnostjo večjih prevzemov), se neobdavčeno reinvestiranje dividend skozi leta kopiči.

Pri NLB, ki je največji ponudnik INR v državi, je v začetku aprila slabih 40 odstotkov odprtih računov ostalo brez kakršne koli aktivnosti. Imetniki so račun odprli, potem pa niso kupili ničesar. Pri BKS Bank je bila tretjina računov povsem neaktivnih, tretjina pa je takoj izkoristila najvišje dovoljeno vplačilo. Kdor je vedel, kaj hoče, je naložil 20.000 evrov in kupil delnice. Kdor ni, je obtičal pri prvem koraku.

Slovenska gospodinjstva na bančnih računih in depozitih hranijo okrog 29 milijard evrov. Od tega 24,5 milijarde preprosto leži na tekočih računih brez obresti. V evrskem območju imajo Slovenci nadpovprečen delež prihrankov v depozitih, na kapitalskih trgih pa so med najmanj aktivnimi. INR je poskus te prihranke preusmeriti v delnice, obveznice in sklade.

Koliko od 29 milijard lahko INR realno naslovi? Po oceni Lider.si je ob 10.000 odprtih računih in povprečnem vplačilu 10.000 evrov (polovica dovoljenega maksimuma v prvem letu) skupni priliv na kapitalski trg okrog 100 milijonov evrov. To je 0,34 odstotka bančnih vlog gospodinjstev. Tudi če bi do konca leta INR odprlo 20.000 oseb, kar je zgornji razpon napovedi, bi to pomenilo 200 milijonov, manj kot odstotek vlog. Na LJSE, kjer dnevni promet redko preseže 3 milijone evrov, bi 100 ali 200 milijonov svežega kapitala pomenilo opazno spremembo. Na 29 milijard bančnih vlog to nima vpliva.

Zakonske omejitve so znatno strožje kot pri primerljivih shemah v tujini. Britanski ISA (Individual Savings Account), ki obstaja od leta 1999, dovoljuje letno vplačilo do 20.000 funtov (okrog 23.300 evrov) brez kakršne koli doživljenjske omejitve, posameznik pa lahko odpre več ISA računov hkrati. Danes več kot 27 milijonov Britancev drži ISA. Slovenski INR dovoljuje 20.000 evrov le v prvem letu, potem 5.000 na osnovnem podračunu in dodatnih 5.000 na posebnem podračunu, ki je namenjen izključno slovenskim vrednostnim papirjem. Doživljenjska omejitev je 150.000 evrov. Posameznik lahko odpre natanko en INR v življenju.

Teh 150.000 evrov v 15 letih je dosegljivih le ob polnem izkoriščanju: 20.000 v prvem letu, nato 14 let po 10.000 (5.000 + 5.000 za slovenske instrumente). Kdor zamudi leto ali vplača manj, razlike ne more nadoknaditi. Omejitev ne preide v naslednje leto.

Na posebnem podračunu za slovenske instrumente je izbira omejena. Na LJSE kotira osem prvokotiranih delnic in peščica standardnih. Obveznic je na voljo le nekaj državnih in redke korporativne izdaje. Vlagatelj, ki želi razpršen portfelj, hitro naleti na ozko grlo. Globalni ETF-ji, ki jih je na tujih platformah mogoče kupiti za evro provizije, so na INR dostopni le prek ponudnikovega nabora in ob znatno višjih stroških.

Šest ponudnikov, ki danes ponuja INR, je NLB, OTP banka, BKS Bank, Ilirika, Generali Investments in JonatanMars Invest. Odprtje računa je pri vseh brezplačno. Provizije za trgovanje se razlikujejo: NLB v letu 2026 zaračuna 0,15 odstotka vrednosti transakcije (minimum 0,50 evra), kar je občutno ceneje od klasičnega trgovalnega računa, kjer provizija znaša 0,5 odstotka (minimum 6 evrov). Pri BKS in Iliriki so provizije nekoliko višje. NLB pa zaračuna tudi 2 odstotka ob izplačilu z računa (minimum 5, maksimum 100 evrov), strošek, ki ga vlagatelji ob odprtju pogosto spregledajo.

Podatki ponudnikov kažejo, da se je hitrost odpiranja od marca opazno upočasnila. Trend je pričakovan: zgodnji privrženci so odpirali takoj, preostali čakajo. Možno pa je tudi, da je 10.000 oseb, ki so račun odprle, večina tistih, ki so v Sloveniji sploh pripravljene samostojno vlagati na kapitalskih trgih. V tem primeru bo za naslednjih 10.000 potrebna bistveno drugačna spodbuda.

Slovenija namreč gradi iz nič. INR je prvi tovrstni instrument v državi in zakon izrecno prepoveduje prenos obstoječih vrednostnih papirjev na račun. Kdor že ima delnice Krke ali NLB na klasičnem trgovalnem računu, jih ne more prestaviti na INR. Lahko jih proda, prenese denar in kupi znova, a to sproži davčni dogodek.

INR je za malega slovenskega vlagatelja najugodnejša davčna shema, ki jo je država kadarkoli ponudila za nalaganje v vrednostne papirje. Razlika med 25 in 15 odstotki je realna, oprostitev po 15 letih pa je v evropskem merilu neobičajno radodarna. FURS podatke o odprtih računih objavlja periodično. Naslednji mejnik je 20.000, in ob trenutni hitrosti odpiranja bo Slovenija ta prag dosegla v prvi polovici leta 2027.