130-odstotna samooskrba z mlekom, pa vseeno uvažamo maslo

Slovenija je pri mleku ena bolj samooskrbnih držav v Evropi, s stopnjo samooskrbe pri 130 odstotkih. A to ne pomeni, da na slovenskih policah prevladujejo domači mlečni izdelki. Kljub visoki prireje in mednarodni konkurenčnosti delež slovenskih mlečnih izdelkov na domačem trgu upada, še posebej pri sirih, skuti, konzumnem mleku ter maslu in namazih.

Pri maslu je uvoz pred nekaj leti prvič presegel domačo proizvodnjo, lani pa smo ga uvozili še za petino več, skupaj skoraj 3.300 ton, medtem ko je domača proizvodnja znašala dobrih 2.280 ton.

Slovensko mlekarstvo je v rokah sedmih podjetij. Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Pomurske mlekarne, Ekolat, Mlekarna Planika, Mlekarna Krepko in Loška mlekarna skupaj zaposlujejo 1.140 ljudi, kar je 95 odstotkov vseh zaposlenih v dejavnosti mlekarstva in sirarstva v Sloveniji.

Z njimi je neposredno povezanih skoraj 4.200 tržno usmerjenih kmetij. V letu 2025 je sektor odkupil 390 milijonov litrov mleka s slovenskih kmetij in iz tega proizvedel 137 milijonov litrov konzumnega in trajnega mleka, več kot 55 milijonov kilogramov jogurta in skoraj 12 milijonov kilogramov sira. Proizvodnja sira je bila v letu 2024 pri 17.100 tonah, kar je bila najvišja raven od leta 2012.

Na tujih trgih slovensko mlekarstvo nastopa prav tako uspešno. Sektor svoje izdelke izvaža v več kot 50 držav, glavni izvozni artikel pa ostaja polnomastno mleko v zbirni embalaži, ki ga je lani izvozilo za več kot 122 milijonov evrov. Skupna vrednost izvoza mleka in mlečnih izdelkov je v letu 2024 znašala skoraj 273 milijonov evrov. A uvoz raste hitreje. Slovenija je v istem letu za mleko in mlečne izdelke uvozila za več kot 275 milijonov evrov blaga, kar je devet odstotkov več kot leto prej, medtem ko je izvoz zrasel za tri odstotke. Uvoz sira je v letu 2023 dosegel skoraj 29.500 ton, domača proizvodnja pa je bila pri 15.700 tonah, tako da je Slovenija pri siru neto uvoznica z velikim zaostankom.

Sektor pritiskajo z dveh strani. Na eni so stroški, odkupna cena mleka v EU je v zadnjih dveh letih nihala med 0,46 in 0,49 evra na kilogram, kar ob rastočih stroških energije in dela pritiska na marže predelovalcev, na drugi strani pa je domači trg, kjer uvoženi izdelki, pogosto iz večjih evropskih mlekarn z nižjimi stroški na enoto, postopoma izrivajo domače.

Združenje za mlekarstvo pri GZS ob Svetovnem dnevu mleka potrošnike poziva k nakupu domačih izdelkov. “Vsak nakup slovenskega izdelka pomeni podporo slovenskim kmetijam in mlekarnam, delovnim mestom in prehranski suverenosti Slovenije,” je poudaril Vinko But, predsednik združenja. Sektor sledi tudi trendom zdravja, saj so od leta 2017 člani združenja povprečno vsebnost dodanega sladkorja v sladkanih mlečnih izdelkih znižali za 13 odstotkov.