Evropska komisija je v četrtek objavila osnutek prenovljenih smernic za nadzor nad združitvami podjetij, s katerimi prvič sistematično uvaja merila inovacij, investicijske zmogljivosti in strateške odpornosti v ocenjevanje prevzemov. Dosedanja pravila iz let 2004 in 2008 so združitve presojala pretežno skozi prizmo kratkoročnih cenovnih učinkov in tržnih deležev. Pripombe na osnutek je mogoče oddati do 26. junija, končno besedilo pa naj bi Komisija sprejela do konca leta.
“Evropa potrebuje drzna, inovativna podjetja, ki lahko tekmujejo na svetovnem odru. Imamo talent. Zdaj moramo zgraditi okolje za naslednje evropske prvake,” je ob objavi zapisala predsednica Komisije Ursula von der Leyen. Podpredsednica za konkurenco Teresa Ribera je dan pred tem na novinarski konferenci obenem zagotovila, da reforma ne pomeni mehčanja nadzora. Smernice bodo po njenih besedah zagotovile “močne, konkurenčne trge brez kopičenja moči, ki bi jo bilo mogoče zlorabiti.”
Francija in Nemčija že od leta 2019 zahtevata prožnejša pravila, odkar je Komisija blokirala združitev železniškega poslovanja Siemensa in Alstoma. Berlin in Pariz sta v tem poslu videla priložnost za nastanek evropskega prvaka po zgledu Airbusa, ki bi tekmoval s kitajskim državno podprtim železniškim velikanom CRRC. Komisija je združitev zavrnila z utemeljitvijo, da bi zvišala cene vozovnic. Le dva tedna pozneje sta vladi objavili skupni manifest s pozivom k reformi konkurenčnega prava, ki bi upoštevalo širše strateške interese. Pridružili sta se jima Poljska in Italija. Pravila so ostala nespremenjena sedem let – do danes.
Reforma neposredno izhaja iz poročila Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti iz septembra 2024. Nekdanji predsednik ECB je opozoril, da strog nadzor nad združitvami evropskim podjetjem preprečuje rast na razsežnosti, ki so nujne za tekmovanje z ameriškimi tehnološkimi velikani in kitajskimi državno podprtimi skupinami. Predlagal je uvedbo inovacijske obrambe, mehanizma, s katerim bi podjetja dokazovala, da bo združitev okrepila njihovo razvojno zmogljivost in spodbude za vlaganja v raziskave. Komisija je predlog uvrstila med osrednje osi revizije. Kot je za Financial Times povedal neimenovani uradnik Komisije, gre za “ambiciozen pristop, ki odseva realnosti vse zahtevnejše globalne konkurence.”
Postopek do današnje objave je trajal leto dni. Maja 2025 je Komisija sprožila dva vzporedna posvetovanja, na katera se je odzvalo 243 deležnikov. Sledili sta strokovni delavnici decembra in januarja ter konferenca 5. marca v Bruslju. Naročena je bila tudi ekonomska študija o dinamičnih učinkih združitev na inovacije in investicijske spodbude, katere izsledki bodo sooblikovali končno besedilo. Prvotni časovni načrt je predvideval sprejem šele konec leta 2027, a je Komisija pod pritiskom očitkov o prepočasnem ukrepanju postopek pospešila za dobro leto.
Najbolj glasen zagovornik sprememb je telekomunikacijski sektor. Evropski operaterji, razdrobljeni v desetine nacionalnih podjetij, že leta trdijo, da brez čezmejne konsolidacije ne zmorejo financirati omrežij 5G in optične infrastrukture. Deutsche Telekom po poročanju agencije CPI že tehta možnost velike združitve s T-Mobile US, ki bi oblikovala globalnega telekomunikacijskega velikana. Takšen posel bi bil pod starimi pravili znatno težje izvedljiv.
Pet držav članic, Finska, Irska, Češka, Estonija in Latvija, je že vložilo skupni dokument z opozorilom, da velikost ni cilj, ampak sredstvo, in da obstoječa pravila združitve že zdaj dopuščajo, kjer jih dokazi utemeljujejo. Za manjše, trgovinsko odprte države je strah jasen: popustljivejša pravila utegnejo spodbuditi konsolidacijo, ki bo koristila velikim industrijskim gospodarstvom, ne pa enotnemu trgu kot celoti.
Preberite več:
- NLB z 29 evri na delnico povozila RBI in razplamtela prevzemno bitko za Addiko Bank
- Slovenija pred zmanjšanjem evropskih sredstev za najmanj 11 odstotkov, Bruselj razporeja skoraj dva bilijona evrov
- Bruselj odobril shemo za 40 elektrointenzivnih podjetij, sektorji v petih letih izgubili 8,5 odstotka družb
Med prvimi konkretnimi testi novih smernic bo predvidoma združitev vesoljskih dejavnosti Airbusa, Thalesa in Leonarda. Tri podjetja so oktobra 2025 podpisala memorandum o ustanovitvi skupnega podjetja z delovnim imenom Project Bromo, ki bo združilo njihovo satelitsko poslovanje. Načrtovano podjetje bo zaposlovalo 25.000 ljudi in ustvarjalo 6,5 milijarde evrov letnih prihodkov. Airbus bo imel 35-odstotni delež, Leonardo in Thales vsak po 32,5 odstotka. Zagon je predviden leta 2027. Prav ta posel bo preizkusni kamen za nove smernice: Komisija se bo morala odločiti, ali bo konsolidacijo presojala po starih merilih tržnih deležev in cen ali po novih, ki upoštevajo strateško zmogljivost nasproti SpaceX.
Na slovenskem trgu, kjer sta v telekomunikacijah največja ponudnika Telekom Slovenije in A1, v zavarovalništvu dominira Triglav in v bančništvu NLB nima enakovrednega tekmeca, bi sprememba pravil odprla vrata čezmejnim prevzemom, ki jih dosedanji nadzor otežuje. Strožji režim je manjšim državam doslej zagotavljal, da prevzemi ne bodo izkrivili konkurenčnih pogojev. Koliko od te zaščite bo ostalo po reformi, je odprto.
