Jeklarji skupine SIJ, Steklarna Hrastnik, Cinkarna Celje, Impol, Alpacem Cement in pet slovenskih papirnic so med približno 40 elektrointenzivnimi podjetji, ki bodo v obdobju 2026–2028 prejemala letno pomoč v višini 30 milijonov evrov za stroške elektrike po shemi ZSKREP. Evropska komisija je shemo danes odobrila po okviru za čisto industrijo (CISAF), v zameno pa od upravičencev zahteva, da najmanj polovico prejete pomoči v 48 mesecih vložijo v razogljičenje. V šestih sektorjih, ki jih shema zajema, se je število podjetij med letoma 2020 in 2024 zmanjšalo za 8,5 odstotka, po analizi, ki jo je bonitetna hiša CompanyWall pripravil za Lider.si.
Med opaznejšimi odsotnimi je kidričevski Talum, nekoč največji posamični porabnik elektrike v državi. Aluminijarna je v zadnjih letih opustila primarno proizvodnjo aluminija iz rude in se preusmerila v reciklažo. V reciklažnem postopku poraba elektrike pade za okoli 95 odstotkov, zato Talum po evropskih smernicah ne spada več med elektrointenzivne panoge. Izven sheme ostaja tudi farmacevtska industrija, v kateri stroški elektrike ne dosegajo petodstotnega deleža v dodani vrednosti.
| ŠTEVILO PODJETIJ V SEKTORJIH, UPRAVIČENIH DO ZSKREP, 2020–2024 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Sektor | SKD 2008 | 2020 | 2024 | Sprememba |
| Proizvodnja cementa, apna, mavca | C23.5 | 6 | 4 | −33 % |
| Proizvodnja kovin (jeklo, aluminij, livarstvo) | C24 | 107 | 95 | −11 % |
| Proizvodnja izdelkov iz gume | C22.1 | 105 | 96 | −9 % |
| Osnovne kemikalije, gnojila, plastične mase | C20.1 | 43 | 41 | −5 % |
| Proizvodnja stekla in steklenih izdelkov | C23.1 | 44 | 42 | −5 % |
| Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona | C17.1 | 12 | 12 | 0 % |
| SKUPAJ ŠEST SEKTORJEV V SHEMI | 317 | 290 | −8,5 % | |
| Primerjava: sektor izven sheme | ||||
| Proizvodnja kovinskih izdelkov (ne prejema pomoči) | C25 | 4.704 | 5.315 | +13 % |
 *število aktivnih poslovnih subjektov po SKD 2008, vir CompanyWall na podlagi poslovnega registra | ||||
V cementarski industriji je v petih letih število podjetij padlo s šestih na štiri oziroma za tretjino. V livarstvu se je zmanjšalo s 72 na 60, v proizvodnji kovin s 107 na 95, v gumarski industriji s 105 na 96. V proizvodnji stekla in osnovnih kemikalij je upad znašal okoli pet odstotkov, v proizvodnji vlaknin, papirja in kartona je število ostalo pri dvanajstih. V proizvodnji kovinskih izdelkov, ki sheme ne prejema, je število podjetij v istem obdobju naraslo s 4.704 na 5.315 ali za trinajst odstotkov. Pomoč se torej usmerja prav v panoge, ki so v zadnjih letih številčno nazadovale.
Seznam upravičencev, ki ga je objavila Štajerska gospodarska zbornica, poleg jeklarjev skupine SIJ (Acroni in Metal Ravne) vključuje Štore Steel, LTH Castings, Impol, Steklarno Hrastnik, Alpacem Cement Slovenija, Goodyear Slovenija, Cinkarno Celje, AquafilSLO ter papirnice Paloma, Radeče papir, Vevče, MM Količevo in Goričane. Skupaj zaposlujejo več kot 25.000 ljudi in ustvarijo več kot sedem milijard evrov prihodkov.
Državni zbor je shemo sprejel 3. februarja z Zakonom o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. Do pomoči bodo upravičena podjetja z letno porabo nad 15 gigavatnih ur in vsaj petodstotnim povprečnim deležem stroška elektrike v bruto dodani vrednosti v zadnjih treh letih. Ljubljana je pri pogajanjih z Brusljem dosegla nižji prag od priporočenih 20 gigavatnih ur po evropskih smernicah. To je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pojasnil januarja, kot je poročal časnik Večer. Subvencionirana bo nekaj več kot ena teravatna ura letne porabe.
Cenovna zaščita je omejena z dvojnim pragom. Subvencija lahko pokrije največ polovico napovedane letne porabe. Končna cena ne sme pasti pod 50 odstotkov tržne cene niti pod 50 evrov za megavatno uro. Vloge bodo podjetja oddajala Borzenu, izplačila bodo potekala v dveh obrokih do 30. junija in 30. novembra vsako leto. Sočasno prejemanje drugih pomoči za iste naložbe ni dovoljeno. Odkup lastnih delnic je omejen na razliko med čistim dobičkom in prejeto spodbudo v istem letu.
| UPRAVIČENCI SHEME ZSKREP PO PANOGAH | |
|---|---|
| Panoga | Podjetja |
| Jeklarstvo | SIJ Acroni, SIJ Metal Ravne, Štore Steel |
| Aluminij in kovinopredelava | Impol, LTH Castings |
| Steklarstvo | Steklarna Hrastnik |
| Kemična industrija | Cinkarna Celje, AquafilSLO |
| Cement | Alpacem Cement Slovenija |
| Guma | Goodyear Slovenija |
| Papirništvo | Paloma, Radeče papir, Papirnica Vevče, MM Količevo, Papirnica Goričane |
| Skupaj potencialno upravičenih | približno 40 podjetij |
| Lider.si | Vir: Štajerska gospodarska zbornica, ZSKREP, Borzen | |
| PARAMETRI SHEME ZSKREP | |
|---|---|
| OBSEG IN TRAJANJE | |
| Obdobje izvajanja | 2026–2028 |
| Ocenjeni letni obseg pomoči | 30 mio EUR |
| Subvencionirana letna poraba | nad 1 TWh |
| Skupno zaposlenih pri upravičencih | nad 25.000 |
| Skupni letni prihodki upravičencev | nad 7 mrd EUR |
| POGOJI ZA UPRAVIČENOST | |
| Minimalna letna poraba elektrike | 15 GWh |
| Povprečni delež stroška elektrike v dodani vrednosti (3 leta) | najmanj 5 % |
| Zahtevani sistem upravljanja energije | ISO 50001 |
| Minimalni delež pomoči za razogljičenje | 50 % |
| Rok za izvedbo naložb v razogljičenje | 48 mesecev |
| CENOVNI MEHANIZEM | |
| Najvišji delež subvencionirane porabe | 50 % |
| Najnižja končna cena (delež tržne) | 50 % |
| Absolutni prag končne cene | 50 EUR/MWh |
| IZVAJANJE IN FINANCIRANJE | |
| Operater postopka | Borzen |
| Dinamika izplačil | 30. 6. in 30. 11. |
| Vir financiranja | HSE in GEN energija |
| Posredni učinek na proračun | ~15 mio EUR/leto |
| Pravni okvir EU | CISAF |
| Lider.si | Viri: Zakon ZSKREP, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Evropska komisija | |
Skupina SIJ, po lastnih navedbah največji porabnik električne energije v državi, se je v shemi znašla šele po intervenciji vlade. Družba, v kateri ima Republika Slovenija 25-odstotni lastniški delež, je januarja opozorila, da bi jo izločitveni kriteriji sheme izključili iz pomoči. Ena ovira je bila velika terjatev SIJ-a do obvladujoče družbe Dilon, ki je v lasti srbskega poslovneža Andreja Zubickega. Druga je bil sodni spor s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) zaradi neporavnanih dobav elektrike. Vlada je v zakon vnesla izjemo, s katero se je skupina znašla med upravičenci, je po navedbah SIJ-a poročal časnik Večer. Skupina zaposluje 3.600 ljudi in se opira na dobavno verigo več kot 2.600 slovenskih podjetij.
Sredstva ne bodo prišla iz državnega proračuna. Zagotoviti jih bodo morale gospodarske družbe v stoodstotni lasti države z več kot 400 megavati nameščene moči. V praksi sta to skupini HSE in GEN energija. Polovica letnega zneska, okoli 15 milijonov evrov, bo šla na račun nižjih plačil teh družb v državni proračun. Del bremena tako posredno nosi tudi fiskalna bilanca.
ZSKREP je druga slovenska shema državne pomoči elektrointenzivni industriji, ki jo je Bruselj odobril letos. Februarja je Komisija dala zeleno luč 78 milijonom evrov za delno kritje posrednih stroškov emisij iz sistema EU za trgovanje s pravicami (EU ETS) v obdobju 2025–2027. Predhodna shema za posredne stroške emisij je v obdobju 2022–2024 znašala 99,15 milijona evrov. Leta 2022 je bilo izplačanih 25,8 milijona evrov sedemnajstim upravičencem, leto pozneje 25,4 milijona evrov šestnajstim podjetjem. Z novo odobreno shemo ZSKREP bo slovenska elektrointenzivna industrija v letu 2026 prejela skoraj 60 milijonov evrov državne pomoči po dveh različnih pravnih podlagah.
Slovenska elektrointenzivna industrija je v zadnjih dveh letih zaostajala za nemškimi, francoskimi in avstrijskimi konkurenti, ki že dlje prejemajo različne oblike cenovne razbremenitve. Poročilo bivšega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija iz septembra 2024 je visoke cene energije uvrstilo med tri glavne ovire za evropsko industrijsko konkurenčnost. Komisija je junija 2025 sprejela okvir CISAF. Skrajšala in poenostavila je odobritvene postopke za državne pomoči, če jih države članice vežejo na zavezo k prehodu na nizkoogljično proizvodnjo. Okvir velja do konca decembra 2030.
Prve pozive za sodelovanje naj bi Borzen objavil v prihodnjih tednih, prva izplačila pa se pričakujejo pred 30. junijem. Vlada bo vsako leto do 31. januarja določila razpoložljivi znesek in najvišjo spodbudo. Za leti 2027 in 2028 se obseg pomoči lahko zviša ali zniža glede na veleprodajne cene elektrike.
