292 milijonov evrov za nadgradnjo 49 kilometrov prog, uporaba železnic v Sloveniji zrasla za 19,5 odstotka

Slovenija je s sredstvi evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost vložila 292,61 milijona evrov v nadgradnjo železniške infrastrukture. Nadgrajenih je bilo 49 kilometrov železniških prog, tri železniške postaje in nadvoz v Ljubljani. Skupaj je bilo nadgrajenih 76 kilometrov tirov, 82 kilometrov vozne mreže in postavljenih 29 kilometrov protihrupnih ograj. Izvajalcem je bilo že izplačanih 99 odstotkov vseh predvidenih sredstev. Zadnji projekt, železniški nadvoz čez Dunajsko cesto v Ljubljani, je bil zaključen aprila 2026.

Z izvedbo največje naložbe Načrta za okrevanje in odpornost je povezanih osem projektov železniške infrastrukture, ki so v glavnini zaključeni. Od skupno 292,61 milijona evrov je 216,30 milijona evrov nepovratnih sredstev, 76,31 milijona evrov pa posojil Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Prvi zaključeni projekt je bila nadgradnja železniške postaje Grosuplje julija 2022, zadnji pa gradnja železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto v Ljubljani aprila 2026. Projekti so obsegali nadgradnjo prog Ljubljana-Jesenice, Ljubljana-Divača ter železniških postaj Grosuplje, Domžale in Nova Gorica.

Najdražji projekt je bila nadgradnja železniške postaje Nova Gorica, za katero je Evropska unija prispevala 40,05 milijona evrov. Projekt je bil zaključen januarja 2025. Zgradili so dva nova perona z nadstrešnicami in nov 57 metrov dolg podhod z dvigali, ki omogoča dostop z obeh strani postaje. Nadgradili so tire v dolžini sedem kilometrov, zgradili novo nakladalno rampo za avtovlake in uredili novo parkirišče ter avtobusno postajališče.

Za nadgradnjo železniške proge Ljubljana-Divača je Evropska unija prispevala 91,98 milijona evrov. Projekt v skupni dolžini 16,5 kilometra nadgrajene proge je bil zaključen maja 2025. Prenovili so 34,93 kilometra tirov, 41,14 kilometra vozne mreže in postavili 17,62 kilometra protihrupnih ograj.

Za nadgradnjo železniške proge Ljubljana-Jesenice do državne meje je Evropska unija prispevala dobro 100 milijonov evrov. Projekta sta bila zaključena septembra 2022. Nadgradili so odseke Kranj-Podnart, Podnart-Lesce Bled, Lesce Bled-Žirovnica, Žirovnica-Slovenski Javornik in Slovenski Javornik-Jesenice ter prenovili več kot 32 kilometrov proge. Postavili so protihrupne ograje v dolžini 10,43 kilometra.

Zadnji zaključeni projekt je bila gradnja železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto v okviru nadgradnje železniške postaje Ljubljana. Projekt je bil zaključen aprila 2026, Evropska unija pa je zanj predvidela 33 milijonov evrov. Gradnja je zajela zamenjavo oziroma razširitev konstrukcije obstoječega nadvoza. Na nadvozu so namestili pet tirov, šesti tir pa bodo namestili ob izvedbi dvotirnosti gorenjske proge.

Za rekonstrukcijo železniške postaje Domžale je Evropska unija prispevala 10,41 milijona evrov, projekt pa je bil zaključen julija 2023. Zgradili so nov bočni in otočni peron v dolžini 160 metrov z nadstrešnicami, prenovili 1360 metrov tirov in pet kretnic ter zgradili 31 metrov dolg podhod z dvigali. Za nadgradnjo železniške postaje Grosuplje je Evropska unija prispevala 13 milijonov evrov, projekt pa je bil zaključen julija 2022. Zgradili so dva nova otočna perona z nadstreški, prenovili tirne naprave ter zgradili nov podhod z dvigali in nov 24,52 metra dolg nadvoz.

Vlaganja v železniško infrastrukturo se odražajo v vse večji uporabi železnic. Po podatkih Eurostata je Slovenija leta 2024 zabeležila 19,5-odstotno rast železniškega potniške prometa v primerjavi z letom 2023, kar jo uvršča na drugo mesto v Evropski uniji za Madžarsko. Povprečna rast v EU je znašala 5,8 odstotka. V celotni EU je leta 2024 železnico za nacionalna potovanja uporabilo 8,3 milijarde potnikov, ki so prepotovali skupno 420 milijard kilometrov.

Glede na velikost prebivalstva je bilo leta 2024 povprečje v Evropski uniji 958 kilometrov na prebivalca na nacionalnih potovanjih in 53 kilometrov na prebivalca na mednarodnih potovanjih. Nadgradnja železniške infrastrukture s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost je del širše strategije krepitve trajnostne mobilnosti, ki bo do leta 2030 železniški promet še dodatno povečala.