Vlada je na 200. redni seji sprejela investicijski program za vzporedni levi, tretji, železniški tir Divača-Koper. Investicijska vrednost projekta znaša 430,2 milijona evrov brez DDV v tekočih cenah. Hkrati je vlada odločila o dokapitalizaciji družbe 2TDK v skupni višini 35,14 milijona evrov. Po izvedeni dokapitalizaciji bo osnovni kapital 2TDK znašal 533,48 milijona evrov.
Projekt je logično nadaljevanje drugega tira, katerega gradbena dela so bila zaključena marca 2026. Ko bo tretji tir zgrajen, bo proga Divača-Koper dvotirna v polnem obsegu. To bo po navedbah vlade povečalo zmogljivost proge na približno 252 vlakov na dan, kar je bistveno več od sedanjih kapacitet.
Luka Koper je danes edino večje jadransko pristanišče, ki deluje pretežno na enotirni progi. To je strukturna omejitev, ki že leta zavira rast pretovora. Vsak dodaten vlak na progi Divača-Koper pomeni več kontejnerjev, več avtomobilov in več surovin, ki jih luka lahko predela in pošlje naprej v osrednjo Evropo.
Luka Koper je v letu 2025 pretovorila rekordnih 26,1 milijona ton tovora, a kapaciteta železniškega izhoda je bila pri tem ključna omejitev. Velik del tovora, ki bi sicer šel po železnici, gre po cesti, kar obremenjuje avtocestno omrežje in povečuje stroške prevoza. Dvotirna proga bi to spremenila.
Za slovensko gospodarstvo je to investicija z dolgoročnim strateškim pomenom. Luka Koper je eden najpomembnejših generatorjev prihodkov in delovnih mest v zahodni Sloveniji, njen razvoj pa je neposredno vezan na železniško infrastrukturo.
Financiranje in časovnica
Od skupne dokapitalizacije 35,14 milijona evrov je 13,39 milijona evrov zagotovljenih iz pribitka k cestnini iz leta 2025, dodatnih 21,75 milijona evrov pa predstavlja zadnjo tranšo dokapitalizacije za vzporedni levi tir. Sredstva bodo namenjena pripravi projektne dokumentacije, pridobivanju integralnega gradbenega dovoljenja in drugim aktivnostim za začetek gradnje.
Vlada je s spremembo zakona o izgradnji in upravljanju z drugim tirom odpravila možnost sodelovanja tujih držav pri financiranju in lastništvu infrastrukture drugega tira. S tem je po navedbah vlade preprečila nastajanje dodatnih finančnih odlivov iz proračuna, ki bi bili povezani z zagotavljanjem donosov tujim partnerjem.
Točna časovnica gradnje tretjega tira ni bila navedena. Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije in pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Sprejetje investicijskega programa za tretji tir prihaja v trenutku, ko vlada hkrati ponavlja poziv ministrstvom za pripravo predlogov varčevalnih ukrepov. Od aprila se je pozivu odzvalo le 10 od 12 ministrstev in ZZZS, vlada pa rok podaljšuje do 12. maja. Letno poročilo o napredku 2026 je pokazalo, da so odhodki presegli mejo NOO, Ministrstvo za finance pa opozarja na tveganja za stabilnost javnih financ.
Investicija v tretji tir je dolgoročna infrastrukturna obveznost, ki bo proračun obremenjevala leta. V razmerah, ko vlada vzporedno išče varčevalne ukrepe in opozarja na javnofinančna tveganja, je to politično občutljiva odločitev, ki pa ima jasno ekonomsko utemeljitev: infrastruktura, ki poveča kapaciteto edine povezave med Luko Koper in Evropo, ima dolgoročen multiplikativni učinek na celotno slovensko gospodarstvo.














En odgovor
To je pomembna investicija za Luko Koper in slovenski izvoz.