Štiri mesece po aretaciji Nicolása Madura so tri največje španske korporacije v Venezueli spremenile smer. Repsol je podpisal sporazum z venezuelsko državno naftno družbo PDVSA za prevzem operativnega nadzora nad naftnimi sredstvi, BBVA je za 28 odstotkov zvišala vrednotenje svoje venezuelske podružnice, Telefónica pa je zaustavila prodajo tamkajšnjega Movistarja, ker pričakuje višjo ceno.
Posebne sile ZDA so v začetku januarja 2026 aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York. Od takrat je Venezuela pod začasnim nadzorom Washingtona, z Delcy Rodríguez na čelu prehodne vlade. Za španska podjetja, ki so leta kopičila izgube, se je čez noč odprl povsem drug scenarij.
Največji premik je naredil Repsol. Španska energetska družba je sredi aprila podpisala sporazum z venezuelskim ministrstvom za ogljikovodike in družbo PDVSA, ki ji vrača operativni nadzor nad naftnim poljem Petroquiriquire. Repsol ima v tem podjetju 40-odstotni delež, PDVSA preostalih 60 odstotkov. Načrt je jasen: v 12 mesecih povečati bruto proizvodnjo nafte za 50 odstotkov, v treh letih pa jo potrojiti. Trenutno Repsol v Venezueli proizvaja 45.000 sodčkov dnevno.
| ŠPANSKA PODJETJA V VENEZUELI, STANJE MAJ 2026 | |||
|---|---|---|---|
| Podjetje | Sektor | Pred Madurovim padcem | Po Madurovem padcu (maj 2026) |
| Repsol | Energetika | Kopičenje neplačanih terjatev (4,55 mrd USD), brez operativnega nadzora | Sporazum s PDVSA, prevzem nadzora nad Petroquiriquire, načrt za potrojitev proizvodnje v 3 letih |
| BBVA | Bančništvo | Vrednotenje podružnice ~100 mio EUR, izguba 75 mio EUR (2025) | Vrednotenje +28 % na 200+ mio EUR, nove zaposlitve, 16 % tržni delež |
| Telefónica | Telekomunikacije | Napovedana prodaja Movistarja po minimalni ceni lokalnemu kupcu | Prodaja zaustavljena, pričakovanje višje cene, interes mednarodnih kupcev |
| Lider.si | Vir: Bolsamanía, The Objective, Bloomberg Línea | |||
Sporazum vključuje mehanizem za zagotovitev plačil prihodnje proizvodnje, kar naj bi preprečilo ponovitev preteklih neplačil. Venezuela Repsolu dolguje približno 4,55 milijarde dolarjev za pretekle dobave nafte in plina. Od tega je Repsol že 3,587 milijarde evrov odpisal v bilancah. Sam sporazum ne vključuje zaveze za poplačilo starega dolga, a trg že ocenjuje, kolikšen del teh odpisov se lahko obrne v dobiček.
Repsol in italijanska Eni sta mesec prej sklenila ločen dogovor z venezuelskimi oblastmi za zagotovitev trajnosti proizvodnje zemeljskega plina v 2026 na polju Cardón IV, v katerem imata po 50-odstotni delež. Oba sporazuma sta postala mogoča po tem, ko je ameriška administracija omilila sankcije proti venezuelskemu energetskemu sektorju in izdala nove licence, ki tujim podjetjem dovoljujejo poslovanje z venezuelsko vlado in PDVSA.
BBVA, ki v Venezueli posluje pod blagovno znamko Banco Provincial, se je odzvala drugače, a prav tako z optimizmom. Španski bančni gigant je v prvem četrtletju 2026 zvišal ocenjeno vrednost venezuelske podružnice za 27,7 odstotka, na več kot 200 milijonov evrov. Pred tem je vrednotenje leta vztrajalo pri komaj 100 milijonih. To je najvišji skok med vsemi podružnicami BBVA na svetu. Za primerjavo, argentinska podružnica je zrasla za 21 odstotkov.
BBVA je edina tuja banka v Venezueli. Banco Provincial ima približno 16-odstotni tržni delež in 1.800 zaposlenih, a je zadnja leta prinašala izgubo. V letu 2025 je podružnica zabeležila 75 milijonov evrov izgube, od tega 41 milijonov pripada matični družbi. Banka je kljub temu začela zaposlovati nove kadre. Predsednik BBVA Carlos Torres je v januarju dejal, da po 30 letih prisotnosti v Venezueli gledajo naprej z upanjem, da se bo država normalizirala, in da so dobro pozicionirani za priložnosti, ki prihajajo.
Telefónica je šla tretjo pot. Španski telekomunikacijski velikan je novembra 2025 napovedal umik iz celotne Hispanske Amerike. Izvršni predsednik Marc Murtra je potrdil, da bodo zapustili tudi Venezuelo, kjer Movistar z 8,9 milijona uporabnikov obvladuje 42 odstotkov trga mobilne telefonije. A po Madurovi aretaciji je Telefónica zaustavila prodajni postopek. Novo politično okolje bi lahko privabilo več kupcev in prineslo višjo ceno. Pod Madurom je bil edini realni scenarij prodaja po minimalni ceni lokalnemu investitorju, verjetno družini Cisneros. Zdaj se za Movistar Venezuela lahko potegujejo tudi ameriški telekomunikacijski operaterji, kot sta AT&T in Verizon, ki bi v državo vstopili ob boku ameriških naftnih družb.
Za vse tri korporacije je Venezuela desetletja predstavljala past. Trg je bil prevelik, da bi ga ignorirali, in premalo stabilen, da bi na njem normalno poslovali. Hiperinflacija, devizne omejitve in nepredvidljivo regulatorno okolje so sproti izničevale dobičke. Zdaj se prvič odpira možnost, da se leta odpisov in izgub vsaj delno obrnejo. Vprašanje ni več, ali je Venezuela priložnost, ampak kako hitro se bo ta priložnost uresničila in koliko od izgubljenega bodo podjetja dejansko iztržila nazaj.
