Madžarski parlament je v ponedeljek z 12 glasovi za in 3 vzdržanimi podprl imenovanje Istvána Kapitánya, nekdanjega globalnega podpredsednika Shella, za ministra za gospodarstvo in energetiko v novi vladi stranke Tisza. Na parlamentarnem zaslišanju je dejal, da je ključ do ponovnega zagona madžarskega gospodarstva zaupanje, budimpeška borza pa je po njegovih besedah o ohranitvi sektorskih davkov najprej padla, nato hitro nadomestila izgubo, poroča Index.
Kapitány se ni predstavil kot politik. Pri Shellu je delal od leta 1997, najprej kot direktor za Madžarsko, nato za 12 držav Srednje in Vzhodne Evrope, od leta 2014 pa je kot globalni podpredsednik vodil maloprodajno in gorivno dejavnost v več kot 100 državah. Z 12 milijardami letnih transakcij je bil eden najvišje uvrščenih Madžarov v globalnem korporativnem svetu.
Madžarsko gospodarstvo se po njegovih besedah ni upočasnilo zato, ker ljudje ne bi dovolj delali, ampak zato, ker se pod prejšnjo vlado ni vzpostavilo zaupanje. Navedel je improvizacijo v gospodarski politiki, korupcijo in sistem izjem. Program stranke Tisza temelji na štirih stebrih: predvidljiva regulacija, poštena konkurenca, ničelna toleranca do korupcije in pregleden sistem podpor.
Madžarska po njegovih besedah ne sme postati le montažna delavnica. Prejšnja vlada je 57 odstotkov razvojnih sredstev namenila projektom iz Daljnega vzhoda, madžarski delež pa je znašal le 4 odstotke. Sredstva za inovacije bi v štirih letih povečali vsaj za polovico. Uporabil je primerjavo, ki jo je v ponedeljek povzel tudi Index: “Ne želimo videti zeber, ampak samoroge.” Meril je na tehnološka podjetja z več kot milijardno vrednostjo, obenem pa namignil na zebrino krdelo na posestvu bivšega premierja Orbána v Hatvanpuszti. Madžarska mala in srednja podjetja prispevajo le 5 odstotkov izvoza, kar je precej manj kot pri primerljivih državah v regiji.
Na energetskem področju je napovedal večsmerno strategijo. Madžarska podjetja ne smejo biti v trajnem zaostanku zaradi dražje energije. Napovedal je pregled financiranja nuklearne energije, ki ga je označil za nepreglednega, saj so ključne pogodbe tajne. Energetska revščina na Madžarskem po njegovih navedbah prizadene približno 800.000 gospodinjstev, velik del se pozimi ogreva z drvmi, za katera znižanje cen energije ne velja. Nova vlada bi znižala DDV na drva in podvojila obseg socialnega programa za ogrevanje.
Na vprašanje o financiranju je odgovoril, da prvi vir predstavlja odprava korupcije in razsipnosti, kar po njegovi oceni v madžarskem gospodarstvu znaša 3.000 do 4.000 milijard forintov. Madžarska je v letu 2023 za gospodarski razvoj namenila 2,9 odstotka BDP, dvakrat do trikrat nad povprečjem EU, a to ni prineslo niti rasti BDP niti dviga plač. Drugi vir je 10,4 milijarde evrov razpoložljivih evropskih sredstev, ki jih prejšnja vlada ni aktivirala. Rok se izteče avgusta in septembra letos, zamude niso mogoče.
Budimpeštanska borza se je na zaslišanje odzvala takoj. Kapitány je na vprašanje fidesovske poslanke o sektorskih davkih odgovoril, da za njihovo odpravo “še ni pravi čas”. Te davke je leta 2022 uvedla Orbánova vlada kot začasen ukrep, a so se ohranili in povečali. Kot poroča Portfolio.hu, je indeks BUX po odprtju trgovanja padel, a izgubo hitro nadomestil in se ustalil pri le 0,2-odstotnem minusu. Delnice OTP, največje madžarske banke, so se po začetnem enoodstotnem padcu vrnile v rahlo zeleno. OTP za leto 2026 pričakuje 330 milijard forintov vladnih obremenitev, od tega 115 milijard iz naslova davka na presežni dobiček in 180 milijard iz transakcijske provizije, navaja Portfolio.hu. Mol, na katerega poleg sektorskih davkov vpliva tudi poseben energetski davek, je ostal pri 0,6-odstotnem minusu.
Sporočilo za vlagatelje je jasno: hitrega znižanja davčnih bremen za podjetja ne bo. Vlada mora najprej pregledati vse odprte pogodbe, vključno s tajnimi konstrukcijami, in šele nato odločiti o morebitnem umiku izrednih davkov. Na novinarski konferenci po zaslišanju je Kapitány omenil akumulatorske tovarne, pri katerih je po njegovih besedah izplačanih 600 milijard forintov in podrobnosti povezanih infrastrukturnih naložb niso znane. “To ni gospodarski uspeh, če nekdo na otvoritvi prereže trak,” je dejal za Index. V prvih 100 dneh namerava revidirati vse odprte pogodbe prejšnje vlade, kar je mogoče komercialno, bo predmet ponovnih pogajanj, kar zahteva uradni postopek, pa bo predano pristojnim organom.
Na vprašanje fidesovskega poslanca o naftovodu Prijateljstvo je odgovoril, da se je delež ruske nafte na Madžarskem med letoma 2021 in 2025 povečal s 65 na 90 odstotkov, kar je ocenil kot neuspeh. Cilj nove vlade ni prekinitev, ampak diverzifikacija. “Desetletja sem delal v tej panogi, opcionalnost pomeni, da lahko v različnih situacijah nabavljaš iz različnih virov, in to je ključno,” je dejal pred odborom. O Molu je povedal, da gre za odprto delniško družbo, v katero se država kot manjšinski lastnik neposredno ne vmešava, želi pa, da podjetje še naprej služi madžarskim državljanom.
