607 milijonov evrov primanjkljaja v prvem četrtletju, dolg države pa kljub temu padel

Sektor država je v prvem četrtletju 2026 ustvaril primanjkljaj v višini 607 milijonov evrov, kar je 3,5 odstotka BDP. Primanjkljaj je za 139 milijonov evrov večji kot v enakem četrtletju lani, ko je znašal 468 milijonov evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, kažejo podatki statističnega urada. Izdatki države rastejo hitreje od prihodkov, kar dolgoročno pomeni večjo obremenitev javnih financ, čeprav je dolg države v tem četrtletju presenetljivo padel.

Skupni izdatki države so v prvem četrtletju znašali 8.913 milijonov evrov, kar je 806 milijonov evrov ali 9,9 odstotka več kot v istem obdobju lani. Prihodki so medtem zrasli za 667 milijonov evrov ali 8,7 odstotka, na 8.305 milijonov evrov, torej za 1,2 odstotne točke počasneje kot izdatki.

Iz objavljenih podatkov o rasti je mogoče izračunati, kam država dejansko nameni največ denarja. Daleč največja postavka ostajajo socialna nadomestila, torej pokojnine in druge socialni transferji, ki so po izračunu dosegla okoli 3,46 milijarde evrov, kar je skoraj 39 odstotkov vseh izdatkov države. Sledijo sredstva za zaposlene, torej plače v javnem sektorju, ki so dosegla okoli 2,33 milijarde evrov ali 26 odstotkov izdatkov.

Zneski po kategorijah so izračunani na podlagi objavljenih podatkov o medletni rasti, ker SURS absolutnih zneskov po kategoriji za to četrtletje ne objavi neposredno. Vir: SURS.

Bruto investicije v osnovna sredstva, torej dejanske naložbe v ceste, stavbe in opremo, so v primerjavi dosegle le okoli 1,01 milijarde evrov ali 11 odstotkov vseh izdatkov, čeprav so prav investicije rasle najhitreje med vsemi kategorijami, za 22,4 odstotka medletno. Struktura izdatkov tako ostaja jasna. Tekoča potrošnja v obliki socialnih nadomestil in plač skupaj predstavlja skoraj tri četrtine vseh izdatkov države, naložbe pa kljub najvišji stopnji rasti ostajajo razmeroma majhen delež proračuna.

Zakaj dolg kljub primanjkljaju ni zrasel?

Najbolj nepričakovan del podatkov se skriva v gibanju dolga. Konsolidirani bruto dolg države je konec prvega četrtletja znašal 46.315 milijonov evrov ali 64,8 odstotka BDP, kar je za 9 milijonov evrov manj kot konec lanskega četrtletja in za kar 906 milijonov evrov manj kot v istem četrtletju lani, ko je dolg znašal 47.221 milijonov evrov ali 69,6 odstotka BDP. Po podatkih SURS se je zmanjšal predvsem dolg iz naslova kratkoročnih posojil.

Zelena barva označuje znižanje dolga, rdeča zvišanje, ne glede na to, ali je sprememba ugodna ali neugodna. Vir: SURS.

To na prvi pogled deluje protislovno. Država je ustvarila več primanjkljaja kot lani, hkrati pa je njen dolg nižji. Prvič, rast nominalnega BDP statistično znižuje delež dolga, izražen v odstotkih BDP, tudi če se sam dolg v evrih ne spremeni veliko. Drugič, država je v tem četrtletju očitno odplačala del kratkoročnih obveznosti hitreje, kot je najemala nove, kar kaže na aktivno upravljanje dolga, ne nujno na izboljšano strukturno stanje javnih financ.

Pri tem rast dolga ni enaka na vseh ravneh. Dolg centralne države je medletno padel za 946 milijonov evrov, na 45.329 milijonov evrov ali 63,4 odstotka BDP, medtem ko je dolg lokalnih skupnosti zrasel za 147 milijonov evrov, na 1.314 milijonov evrov. Občine torej dolg povečujejo, čeprav v precej manjšem obsegu kot država na centralni ravni zmanjšuje svojega.

Primanjkljaj se poglablja, ker izdatki za socialna nadomestila in plače rastejo hitreje od prihodkov, dolg pa kljub temu ne raste, predvsem zaradi rasti gospodarstva in aktivnega odplačevanja kratkoročnih obveznosti.