Francoska donosnost pri 4,08 odstotka, varovalka ECB pa še nikoli preizkušena

Donosnost francoske desetletne državne obveznice je v petek znašala 4,08 odstotka, v četrtek pa se je povzpela na 4,15 odstotka in dosegla najvišjo raven po novembru 2008. Nemška desetletna obveznica je kotirala pri 3,24 odstotka, razmik med njima pa je znašal 83,6 bazične točke. Instrument, s katerim bi Evropska centralna banka lahko posredovala na trgu francoskega dolga, od uvedbe julija 2022 ni bil uporabljen, pogoj za njegovo uporabo pa Francije ne izključuje samodejno.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je 29. junija na forumu v Sintri povedala, da so instrumenti ECB zmanjšali tveganja razdrobljenosti, med njimi instrument za zaščito transmisije. Ti instrumenti po njenih besedah zmanjšujejo verjetnost neupravičenih premikov razmikov med državnimi obveznicami in omogočajo dvig obrestnih mer brez skrbi, da bi zaostrovanje samo postalo vir finančnega stresa. Svet ECB je enajst dni pozneje obrestno mero za depozite dvignil na 2,25 odstotka, prvič po letu 2023.

Rebecca Patterson, višja sodelavka ameriškega Sveta za zunanje odnose, je 20. avgusta zapisala, da francoska dolžniška agencija lahko odkupuje lastne obveznice po vzoru ameriškega ministrstva za finance, o posredovanju na trgu francoskega dolga pa lahko odloča le Evropska centralna banka, ne Banque de France. Instrument za zaščito transmisije je po njeni oceni vezan na spoštovanje evropskih fiskalnih pravil, česar Francija s primanjkljajem blizu pet odstotkov bruto domačega proizvoda ne izpolnjuje.

Besedilo ECB iz julija 2022 postavlja pogoj drugače. Merilo se glasi, da država ni v postopku presežnega primanjkljaja ali da zanjo ni bilo ugotovljeno, da ni sprejela učinkovitih ukrepov v odziv na priporočilo Sveta po členu 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Postopek sam po sebi države ne izloči. Svet Evropske unije je postopek proti Franciji odprl 26. julija 2024, januarja 2025 pa ji je naložil odpravo presežnega primanjkljaja do leta 2029 in nominalno rast neto izdatkov pod 1,2 odstotka v letih 2026, 2027 in 2028. Svet doslej ni ugotovil, da Francija učinkovitih ukrepov ni sprejela. Evroskupina je 11. decembra lani francoski osnutek proračunskega načrta za leto 2026 uvrstila med skladne.

Samodejne izključenosti Francije po črki pravila ni. ECB v istem besedilu navaja, da so merila vhodni podatek za odločanje Sveta ECB in da se prilagajajo tveganjem, ki jih je treba nasloviti. Nakupi bi zajeli državne vrednostne papirje s preostalo dospelostjo od enega do desetih let, brez vnaprejšnje omejitve obsega. O tem, ali Francija pogoje izpolnjuje, presoja Svet ECB, na drugem največjem gospodarstvu evrskega območja pa te presoje doslej ni opravil.

Trg te presoje za zdaj ne zahteva. Francoska donosnost je rasla v družbi vseh drugih. Ameriška tridesetletna obveznica je teden končala pri 5,273 odstotka, v torek pa je dosegla najvišjo raven po letu 2007. Družba za upravljanje premoženja Dorval Asset Management je junija ugotovila, da je premija za francosko tveganje po razpustu narodne skupščine junija 2024 ostala pri okoli 70 bazičnih točkah nad nemško, s 50 bazičnih točk pred tem. Povprečna premija drugih držav evrskega območja se je v istem času znižala s približno 70 na okoli 40 bazičnih točk. Vlagatelji po oceni te družbe francosko vprašanje obravnavajo kot lokalno tveganje.

Javni dolg Francije se giblje okoli 118 odstotkov bruto domačega proizvoda, plačila obresti pa so v prvem polletju dosegla 34,5 milijarde evrov, 19 odstotkov več kot leto prej. Agencija Fitch je Franciji septembra lani oceno znižala z AA- na A+ in jo prvič uvrstila v razred z enojnim A. Oktobra je oceno z AA na A+ znižala še agencija S&P Global Ratings. Fitch bonitetno oceno Francije znova pregleduje v petek, 28. avgusta, v tednu z močno ponudbo državnega dolga v Avstraliji, na Japonskem in v Italiji.

Merilo o skladnosti s fiskalnim okvirom se uporablja pri vseh članicah evrskega območja, tudi pri tistih brez postopka presežnega primanjkljaja. Evroskupina je v izjavi z 11. decembra lani navedla, da je Evropska komisija tri osnutke proračunskih načrtov za leto 2026 ocenila kot tvegane z vidika neskladnosti, med njimi hrvaškega, litovskega in slovenskega. Slovenska vlada je 16. julija sprejela izhodišča za rebalans letošnjega proračuna, s katerimi se odhodki zvišujejo s 17,7 na 18,4 milijarde evrov, rebalans pa namerava sprejeti konec avgusta.