Slovenska gospodinjstva imajo na bančnih računih 32,8 milijarde evrov. Od tega 86 odstotkov leži na vpoglednih računih praktično brez obresti, kažejo podatki Banke Slovenije. To je 28,2 milijarde evrov pri ničelni obrestni meri, medtem ko je aprila medletna inflacija dosegla 3,1 odstotka. Računica: 28,2 milijarde pri nič odstotkih in 3,1-odstotni inflaciji pomenijo 874 milijonov evrov izgubljene kupne moči na leto, ker se vrednost denarja zmanjšuje, medtem ko na računih nominalno ostaja enaka.
Kdor ima 30.000 evrov na tekočem računu, ob 3,1-odstotni inflaciji v enem letu izgubi 930 evrov kupne moči. Kdor isti znesek veže za eno leto pri povprečni slovenski banki za 1,5 odstotka, dobi 450 evrov obresti, a inflacija mu vzame 930 evrov. Ostanek: minus 480 evrov. Najboljša akcijska ponudba med slovenskimi bankami, 3,10 odstotka pri Sparkasse za enoletno vezavo ob prenosu plače, komaj dohaja inflacijo in realno ne prinese ničesar.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je na novinarski konferenci ob objavi poročila o finančni stabilnosti povedal, da je trenutni model depozitov nevzdržen in da morajo višje obresti doseči tudi varčevalce. Ko smo na Lider.si februarja nazadnje pisali o depozitnih obrestnih merah, je bila inflacija pod 3 odstotki. Od takrat je izbruhnila vojna na Bližnjem vzhodu, cene nafte in plina so poskočile, inflacija pa je v dveh mesecih narasla za 0,6 odstotne točke. Razkorak med inflacijo in depozitnimi obrestnimi merami je danes širši kot kadarkoli v zadnjem letu.
| KOLIKO KUPNE MOČI IZGUBITE NA 30.000 EUR (letno, april 2026) | |||
|---|---|---|---|
| Kam daste denar | Nominalna OM | Realna OM* | Realni donos/izguba |
| Sparkasse (12 m, akcija) | 3,10 % | 0,00 % | 0 EUR |
| Trade Republic (brez vezave) | 3,00 % | -0,10 % | -30 EUR |
| Addiko banka (12 m) | 1,60 % | -1,50 % | -450 EUR |
| Povprečje SLO bank (12 m) | ~1,50 % | -1,60 % | -480 EUR |
| Najslabša SLO banka (12 m) | 0,55 % | -2,55 % | -765 EUR |
| Tekoči račun (86 % vlog) | ~0,00 % | -3,10 % | -930 EUR |
| KOLIKO BANKA ZASLUŽI NA 100.000 EUR VAŠIH VLOG | |||
| Postavka | Obrestna mera | Letni znesek | Kdo prejme |
| Stanovanjski kredit (povp. fiksna EOM) | ~3,50 % | +3.500 EUR | Banka |
| Depozit 12 m (povprečje SLO) | ~1,50 % | -1.500 EUR | Varčevalec |
| Neto marža banke (pri depozitu) | ~2,00 % | +2.000 EUR | Banka |
| Vloga na vpogled | ~0,00 % | 0 EUR | Varčevalec |
| Neto marža banke (pri vpogledu) | ~3,50 % | +3.500 EUR | Banka |
| SISTEMSKA SLIKA | |||
| Kazalnik | Vrednost | Vir | |
| Vloge gospodinjstev (konec 2025) | 32,8 mrd EUR | Banka Slovenije | |
| Od tega na vpogled (86 %) | 28,2 mrd EUR | Banka Slovenije | |
| Inflacija (april 2026, medletna) | 3,1 % | SURS | |
| Realna izguba vlog na vpogled (letno) | ~874 mio EUR | izračun Lider.si | |
| Neto obrestna marža bank | 2,74 % | Banka Slovenije | |
| Dobiček bank pred obdavčitvijo (2024) | 1,2 mrd EUR | Banka Slovenije | |
| ECB depozitna obrestna mera | 2,00 % | ECB, maj 2026 | |
| 6-mesečni EURIBOR (april 2026) | 2,747 % | Lider.si | |
| Lider.si | Viri: SURS, Banka Slovenije, ECB, Obrestuj.si, ceniki bank (maj 2026) | *realna OM = nominalna minus inflacija 3,1 % | |||
Računica bank pojasni, zakaj spremembe ne bo brez prisile. Banka vzame 100.000 evrov vloge na vpogled in varčevalcu ne plača ničesar. Isti denar posodi kot stanovanjski kredit po efektivni obrestni meri okoli 3,5 odstotka, kolikor po podatkih Banke Slovenije znaša povprečje za fiksna stanovanjska posojila. Na 100.000 evrov banka od kreditojemalca letno prejme 3.500 evrov obresti, varčevalcu pa ne da nič. Neto obrestna marža slovenskega bančnega sistema je po podatkih Banke Slovenije pri 2,74 odstotka, kar pomeni 2.740 evrov čistega zaslužka na vsakih 100.000 evrov. Ta marža je padla z rekordnih 3,17 odstotka v letu 2024, a ostaja skoraj dvakrat nad dolgoletnim povprečjem 1,4 do 1,6 odstotka izpred pandemije.
Tudi pri varčevalcu, ki si vzame čas za primerjavo ponudb in depozit veže za eno leto, banka zasluži dvakrat toliko, kolikor plača. Pri 1,5-odstotnem depozitu plača 1.500 evrov na 100.000 evrov, od kreditojemalca pa prejme 3.500 evrov. Razlika 2.000 evrov ostane banki, pri denarju na vpogled pa ne plača niti teh 1.500 evrov in obdrži celoten znesek.
V letu 2024 je slovenski bančni sistem ustvaril 1,2 milijarde evrov dobička pred obdavčitvijo, donosnost na kapital pa je dosegla 18,9 odstotka, kar je bilo med najvišjimi v evrskem območju. V prvih devetih mesecih leta 2025 je dobiček znašal 828 milijonov evrov. Številka je za 14 odstotkov nižja kot leto prej, a presega vsako leto pred 2023.
Dražja energija je položaj varčevalcev od februarja spremenila v obeh smereh. Depoziti, ki so februarja prinašali slab, a pozitiven realni donos, zdaj prinašajo izgubo. Posojila pa se dražijo, ker EURIBOR raste. Šestmesečni EURIBOR je aprila dosegel 2,747 odstotka, najvišje v zadnjih dveh letih. Pet od desetih slovenskih bank je maja že dvignilo obrestne mere za stanovanjska posojila. Nobena ni dvignila depozitnih.
ECB depozitna obrestna mera je od junija 2025 nespremenjena pri 2 odstotkih. Trgi po izbruhu iranske krize pričakujejo, da bo ECB obrestne mere prej dvignila kot znižala. Ko so se obrestne mere zniževale, so banke zniževale depozitne mere skupaj z njimi. Zdaj obrestne mere rastejo, depozitne mere pa ostajajo pri enakih ravneh kot februarja.
Banka Slovenije nima zakonskega orodja, s katerim bi bankam narekovala minimalno depozitno obrestno mero. Lahko jih opozarja in nalaga višje kapitalske zahteve. Ob tem 28,2 milijarde evrov na vpoglednih računih ob 3,1-odstotni inflaciji izgublja 874 milijonov evrov kupne moči na leto. Več kot znaša celotni letni proračun mestne občine Ljubljana.
