Uprava in nadzorni svet dunajske banke Addiko sta v petek umaknila priporočilo delničarjem, naj sprejmejo 26,50 evra vredno ponudbo Raiffeisen Bank International, čeprav Nova Ljubljanska banka za delnico ponuja 10,50 evra več. Slovenska banka kljub višji ponudbi nadzora nad Addikom še nima. Raiffeisen je doslej zbral več kot polovico delnic, so sporočili iz banke.
Uprava pod vodstvom Herberta Juraneka delničarjem po novem ne priporoča niti sprejema niti zavrnitve Raiffeisnove ponudbe. Odločitev je utemeljila s finančno privlačnostjo izboljšane ponudbe NLB. Tisti člani uprave in nadzornega sveta, ki osebno posedujejo delnice Addika, si pridržujejo pravico do poznejše odločitve, ali in kdaj jih bodo prijavili v ponudbo Raiffeisna ali NLB.
Raiffeisen je do 22. junija po lastnih navedbah zbral 50,72 odstotka delnic, med njimi 9,63-odstotni delež srbske skupine Alta poslovneža Davorja Macure. Za uspeh prevzema sta obe banki postavili prag 75 odstotkov. Nova Ljubljanska banka lahko prag doseže le, če delničarji, ki so že sprejeli Raiffeisnovo ponudbo, sprejem prekličejo in delnice prijavijo v ponudbo NLB. Avstrijska komisija za prevzeme tak preklic dovoljuje najpozneje štiri trgovalne dni pred iztekom roka. Do 22. junija po navedbah Raiffeisna ni prispel noben preklic.
Nova Ljubljanska banka je ponudbo zvišala dvakrat. Aprila je ponujala 29 evrov, 11. junija 33,50 evra, 24. junija pa je komisija za prevzeme potrdila ponudbo 37 evrov na delnico. Za največjo slovensko banko je to drugi poskus prevzema Addika. Leta 2024 je s ponudbo 22 evrov ostala neuspešna. Generalni direktor Blaž Brodnjak je kot vodilno načelo banke navedel pošteno in enako obravnavo vseh delničarjev. Z nakupom želi NLB vstopiti na hrvaški trg, kjer ni prisotna, in vključiti vse Addikove trge, pri hčerinskih bankah v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori pa napoveduje analizo stroškov in koristi ter morebitno prodajo.
Raiffeisen po prevzemu načrtuje delitev Addika. Posle na Hrvaškem, v Sloveniji in Avstriji bi obdržal, hčere v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori pa prodal prav skupini Alta, predvidoma v drugi polovici leta 2027.
Addikova uprava je maja podporo Raiffeisnu utemeljila z večjo verjetnostjo uspeha. Kot tveganje za slovensko ponudbo je izpostavila odobritev hrvaškega nadzornika, povezano s starim sporom o deviznih vlogah iz nekdanje Jugoslavije. NLB zatrjuje, da regulatorna soglasja, med njimi soglasje Evropske centralne banke, dobi pravočasno.
Evropska centralna banka je leta 2024 zaradi prikritega kopičenja deležev skupin Alta Pay in Diplomat Pay priporočila ustavitev izplačila dividend. Banka dividende ni izplačala za leto 2024 niti za leto 2025, čeprav je lani ustvarila 44 milijonov evrov dobička in dosegla kapitalski količnik CET1 v višini 22,4 odstotka. Generalni direktor Juranek je po objavi lanskih rezultatov povedal, da imajo centralna banka in lokalni nadzorniki še vedno pomisleke glede lastniške strukture in da težave povzroča predvsem en delničar. Glasovalne pravice skupine Alta Pay je centralna banka pozneje sprostila, priporočilo o zadržanju dividende pa velja naprej.
Preberite več:
Vlagatelji se na petkov preobrat skoraj niso odzvali. Delnica Addika je na Dunajski borzi zaprla pri 27,10 evra, za 0,37 odstotka višje kot dan prej, v enem samem dražbenem poslu s 620 delnicami. Tečaj ostaja na ravni Raiffeisnove ponudbe in 10,50 evra pod ponudbo NLB, znak dvoma, da bo slovenska banka dosegla 75 odstotkov delnic.
Rok za sprejem Raiffeisnove ponudbe se izteče 22. julija ob 17. uri. Delničarji, ki so jo že sprejeli, lahko sprejem umaknejo najpozneje štiri trgovalne dni pred iztekom, doslej tega po navedbah Raiffeisna ni storil nihče.
