NLB dvignila ponudbo za Addiko na 33,5 evra in za četrtino prehitela Raiffeisen, a Alta še isti dan ostala pri cenejšem tekmecu

NLB je v bitki za prevzem avstrijske Addiko Bank ponudbo zvišala na 33,50 evra na delnico, kar je 26,4 odstotka več od edinega resnega tekmeca, avstrijske skupine Raiffeisen Bank International. Še isti večer je srbska skupina Alta Group, ki je med ključnimi delničarji tarče, sporočila, da bo svoje delnice tudi po zvišanju oddala cenejšemu ponudniku, s čimer je najvišja ponudba v skoraj dveletni bitki znova ostala brez podpore tistih, ki o izidu odločajo.

NLB je zvišanje objavila na Ljubljanski borzi. Cena 33,50 evra na delnico, zmanjšana za morebitna prihodnja izplačila dividend, je 30 odstotkov nad šestmesečnim tehtanim povprečjem borznega tečaja v višini 25,78 evra in 26,4 odstotka nad zaključnim tečajem z 29. maja. V majskem prospektu je NLB pri ceni 29 evrov Addiko vrednotila na 565,5 milijona evrov, po novem pa za vsako delnico ponuja sedem evrov več od Raiffeisna, kar pri približno 19,5 milijona delnic pomeni okoli 136 milijonov evrov višjo skupno ponudbo za isto banko. Rok za sprejem ponudbe teče od 13. maja do 22. julija.

Trg slovenski ponudbi ne pritrjuje. Delnica Addika je po podatkih Dunajske borze 29. maja zaprla pri 26,50 evra, natanko na ravni Raiffeisnove ponudbe in občutno pod tedanjo ceno NLB. V zadnjega pol leta se je gibala med približno 22 in 28 evri in se ni niti približala ceni 33,50 evra, ki jo zdaj ponuja slovenska banka. Dokler se tečaj drži cene nižjega ponudnika in ne sili proti tej ravni, trg NLB ne vidi kot verjetnega zmagovalca.

Za izbiro cenejše ponudbe je pri največjih delničarjih odločilna struktura posla. Po poročanju Večera in Bloomberg Adrie naj bi se Raiffeisen z Alto dogovoril, da po morebitnem prevzemu banko razdeli: enote zunaj Evropske unije, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori, naj bi prodal prav srbski skupini, hrvaški in slovenski del pa vključil v lastno mrežo. Dogovora RBI in Alta nista uradno potrdila. Če to drži, Alti zagotavlja prav tisto, česar NLB ne more ponuditi, saj je iste enote v regiji želela zase. Za Alto razlika v ceni na delnico ni odločilna.

Za uspeh mora NLB zbrati 75 odstotkov glasovalnih pravic. Delničarji, ki so naklonjeni Raiffeisnu ali se še niso opredelili, med njimi Alta z 9,63 odstotka, S-Quad z 9,99 odstotka, Gorenjska banka z 9,69 odstotka in Evropska banka za obnovo in razvoj z 8,40 odstotka, skupaj obvladujejo več kot 42 odstotkov kapitala. Dokler ta blok ne razpade, je 75-odstotni prag zunaj dosega, Raiffeisen pa si pridržuje pravico, da svojega zniža na zakonsko mejo 50 odstotkov. Avstrijska banka lahko zmaga s polovico glasov, slovenska potrebuje tri četrtine.

Uprava in nadzorni svet Addika sta konec prejšnjega tedna iz istih razlogov priporočila Raiffeisnovo ponudbo, čeprav je nižja. Kot povzema Reuters, je po njuni oceni izplačilo Raiffeisna bolj gotovo, pri ponudbi NLB pa pogrešata zaveze večjih vlagateljev in opozarjata na regulatorne ovire, s katerimi se slovenska banka sooča na Hrvaškem. Te izvirajo iz več desetletij trajajočega spora o deviznih vlogah nekdanje Ljubljanske banke. Prav temu očitku je NLB v zadnji objavi namenila obširen pasus, v katerem zatrjuje, da bo Evropska centralna banka v okviru enotnega mehanizma nadzora vse okoliščine presodila nepristransko.

Če prevzem uspe Raiffeisnu, bo ta postal neposredni tekmec NLB na Hrvaškem in v Sloveniji, in sicer z banko, ki jo je hotela slovenska stran. NLB bo medtem ostala zunaj hrvaškega trga, kamor zaradi istega spora ne more vstopiti že tri desetletja.

NLB se s podobnim razpletom srečuje drugič. Prvi poskus prevzema je začela junija 2024 s ceno 20 evrov, jo zvišala na 22 evrov in do izteka roka zbrala le 36,39 odstotka delnic, kar je bilo daleč pod istim 75-odstotnim pragom; tudi takrat je izid odločil srbski blok delničarjev. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je ob zadnjem zvišanju zapisal, da je struktura cene preprosta in v celoti izplačljiva ob zaključku ter da večina delničarjev Addika svojih namer še ni razkrila.

Sam prevzem ostaja v okviru zmogljivosti banke, saj so tveganju prilagojena sredstva Addika konec leta 2025 znašala 3,9 milijarde evrov, kar je znotraj ocenjene zmožnosti NLB za prevzeme v višini približno štirih milijard evrov. Tržna kapitalizacija NLB je 29. maja dosegla 4,38 milijarde evrov. Rok za sprejem ponudbe se izteče 22. julija, do takrat pa mora NLB tri četrtine glasov zbrati pri delničarjih, ki so se večinoma že nagnili k tekmecu.