Afera z domnevno kitajsko vohunko stala Nvidio 4,3 odstotka vrednosti, evropske borze višje

Delnica družbe Nvidia je v ponedeljek izgubila 4,3 odstotka in končala na najnižji zaključni ravni od 7. aprila, potem ko je upravni odbor družbe v nedeljo uvedel neodvisno preiskavo poročil, da je bil izvršni direktor Jensen Huang tarča tuje obveščevalne službe. Huang je zaposlenim priznal razmerje z žensko, ki jo imajo ameriške obveščevalne službe za kitajsko vohunko. Nvidia je bila edina družba v polprevodniškem indeksu Philadelphia, katere delnica se je pocenila, indeks pa je zrasel za 6,9 odstotka. Evroobmočni indeks Euro Stoxx 50 je pridobil 2,1 odstotka, ameriški S&P 500 pa 2,35 odstotka, kar je bil njegov največji dnevni vzpon od 8. aprila. Severnomorska nafta brent se je pocenila za 5,85 odstotka, padec njene cene pa je po poročanju Reutersa ublažil strah pred inflacijo.

Huang se je v elektronskem sporočilu opravičil, preiskavo pa podpira in ostaja na čelu družbe. Po poročanju New York Timesa in Financial Timesa ameriške obveščevalne službe trdijo, da je omenjena ženska, direktorica družbe Megaspeed, posredovala informacije Pekingu, kitajsko zunanje ministrstvo pa je trditve o vohunjenju označilo za neutemeljene. Promet z delnico Nvidie je bil 3,7-krat večji od trimesečnega povprečja. Joachim Klement, investicijski strateg v družbi Panmure Liberum, je za CNBC ocenil, da je učinek afere za zdaj omejen na Nvidio, a bi se lahko razširil na druge proizvajalce čipov, če bi bil Huangov položaj ogrožen.

Med panogami evropskega indeksa Stoxx 600 je s 4,2-odstotnim vzponom vodil obrambni sektor, bančni indeks Euro Stoxx pa je pridobil 3,1 odstotka. Milanski indeks FTSE MIB je zrasel za 2,7 odstotka. Delnica italijanske banke Banco BPM se je podražila za 10,7 odstotka, potem ko je francoska banka Crédit Agricole, ki ima v milanski banki približno 30-odstotni delež, predlagala združitev svoje italijanske hčerinske banke z Banco BPM. Nastala bi tretja največja banka v Italiji, poroča Reuters. Delnica banke UniCredit je pridobila 6,3 odstotka, potem ko se je dobiček banke v tretjem četrtletju na letni ravni povečal za 24 odstotkov, precej bolj, kot so pričakovali analitiki. “Tehnološke delnice so po odboju delnic proizvajalcev polprevodnikov pritegnile pozornost, vendar se zdi, da je vzpon v Evropi širši od zgolj tehnološkega,” je za Reuters dejala Susannah Streeter, glavna investicijska strateginja v družbi Wealth Club.

Polprevodniški indeks Philadelphia je prejšnji teden izgubil več kot 12 odstotkov, potem ko je zmaga demokratov na vmesnih volitvah po poročanju Reutersa okrepila strah pred strožjo regulacijo umetne inteligence. Analitiki bank Morgan Stanley in UBS so razprodajo ocenili za pretirano. Delnica družbe AMD se je v ponedeljek podražila za 13,3 odstotka, potem ko je borzna hiša Oppenheimer zvišala priporočilo za to delnico. V Amsterdamu je delnica nizozemske družbe ASML pridobila 4,7 odstotka. “Zgodba o umetni inteligenci ne izginja. Lahko jo bodo omejili s predpisi, ustavili pa je zagotovo ne bodo,” je za Reuters dejal Ken Polcari, glavni tržni strateg v družbi SlateStone Wealth.

Brent je trgovanje končal pri 92,57 dolarja za sod, v nadaljnjem trgovanju pa je bil že za več kot sedem dolarjev cenejši kot ob petkovem zaključku in na najnižji ravni od konca avgusta, poroča Reuters. Ameriški predsednik Donald Trump je po ponedeljkovem srečanju s katarskim premierjem šejkom Mohamedom bin Abdulrahmanom Al Tanijem dejal, da vidi pozitivne premike v prizadevanjih za dogovor z Iranom, poroča agencija AFP. Ole Hansen iz danske banke Saxo je za Reuters ocenil, da ceno nafte znižuje upanje na mirovni dogovor, čeprav otipljivih znakov napredka po njegovih besedah še ni. Iranska državna televizija je poročala o novem ameriškem napadu na otok Kešm, ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je blažil pričakovanja glede preboja v pogajanjih. Iran in ZDA so poročali o napadih na ladje v Hormuški ožini.

Donos desetletne ameriške državne obveznice je kljub cenejši nafti ostal pri 4,88 odstotka. Urad za statistiko dela ZDA bo oktobrske podatke o inflaciji objavil danes ob 14.30. Terminske pogodbe so v torek zjutraj po izračunih portala Trading Economics pripisovale 84-odstotno verjetnost, da bo ameriška centralna banka decembra dvignila obrestno mero, teden prej pa približno 74-odstotno.