ARSO zagovarja potresno varnost NEK, mednarodni strokovnjaki o kontroverznem primeru v Sloveniji

Mednarodna revija Seismological Research Letters je objavila mnenjski članek avtorjev Sirovich in Decker z naslovom “On the Seismic Hazard Regulations for NPP Sites in Europe: A Controversial Case in Slovenia”. Po objavi članka, ki eksplicitno govori o kontroverznem primeru v Sloveniji, so se v domači in tuji javnosti začela pojavljati različna ugibanja o morebitnih nepravilnostih pri analizi potresne nevarnosti lokacij NEK in JEK2. Agencija Republike Slovenije za okolje je odgovorila z obsežnim pojasnilom, v katerem poudarja, da ocenjevanje potresne nevarnosti za jedrske objekte poteka v skladu z mednarodnimi smernicami in varnostnimi standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo ter Komisije za jedrsko regulacijo.

Revija Seismological Research Letters je objavila mnenjsko pismo avtorjev Sirovich in Decker z naslovom, ki eksplicitno govori o kontroverznem primeru v Sloveniji glede predpisov o potresni nevarnosti za jedrske objekte. ARSO v pojasnilu navaja, da so se po objavi začela pojavljati različna ugibanja o morebitnih nepravilnostih pri analizi potresne nevarnosti lokacij Nuklearne elektrarne Krško in JEK2. Agencija poudarja, da v Sloveniji ocenjevanje potresne nevarnosti za jedrske objekte poteka v skladu z mednarodnimi smernicami IAEA in NRC ter da so vsi vpleteni strokovnjaki pogodbeno obvezani k njihovi uporabi.

V pojasnilu ARSO navaja, da je bila v primeru zgodovinskega potresa pri Brežicah leta 1917 navorna magnituda določena na podlagi ponovne analize takratnih instrumentalnih zapisov, kar je omogočilo njeno posodobitev na vrednost Mw 5,7. Agencija poudarja, da uporaba zadnje posodobljene navorne magnitude sledi splošno uveljavljenemu znanstvenemu načelu, da se uporabljajo najnovejši in metodološko najbolj zanesljivi podatki. ARSO dodaja, da navorne magnitude temeljijo na sistematičnem postopku poenotenja razpoložljivih magnitud ter da harmonizacija ne služi nikakršnemu zniževanju ocenjenih magnitud potresov. Agencija hkrati navaja, da posamezen dogodek, tudi če bi mu pripisali nekoliko višjo magnitudo, nima odločilnega vpliva na končne rezultate verjetnostne analize potresne nevarnosti.

ARSO v pojasnilu navaja, da splošne karte potresne nevarnosti, na katere se mnenjski članek zanaša, niso namenjene neposredni uporabi pri projektiranju jedrskih objektov. Agencija pojasnjuje, da zaradi svoje prostorske ločljivosti te karte ne vključujejo vseh lokalnih pogojev, ki lahko pomembno vplivajo na potresne učinke. Za potrebe jedrskih objektov se zato izvajajo lokacijsko specifične analize, ki upoštevajo bistveno daljše povratne dobe, podrobne modele aktivnih prelomov, vpliv lokalnih tal ter razlike med pogoji na površju in v globini. Takšne analize naj bi omogočale bistveno bolj natančno in konzervativno oceno potresne nevarnosti.

Trenutno poteka mednarodni projekt verjetnostne analize potresne nevarnosti za lokaciji NEK in JEK2, v katerega so vključeni mednarodni strokovnjaki s področja seizmologije, geologije, inženirske seizmologije in aktivne tektonike, navaja ARSO. Projekt vključuje dvostopenjski sistem recenzije in naj bi predstavljal enega najzahtevnejših tovrstnih projektov v širši regiji. Poleg izvajalcev Rizzo Inc so v projekt kot podizvajalci, strokovni svetovalci ali recenzenti vključene priznane mednarodne institucije Lloyd’s Register Consulting, Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia ter slovenske institucije Geološki zavod Slovenije, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Agencija za okolje. Vključen je tudi svetovalec Mednarodne agencije za atomsko energijo.

V zaključku pojasnila pa ARSO vabi javnost, da se za podrobnejše razlage seizmoloških vsebin obrne na agencijo, ter poudarja, da je podrobnosti postopka ocenjevanja potresne nevarnosti mogoče ustrezno ovrednotiti predvsem v okviru strokovne razprave. Dejstvo, da je mednarodna revija objavila članek z naslovom, ki eksplicitno govori o kontroverznem primeru v Sloveniji, odpira vprašanje o neodvisnosti nadzora. ARSO hkrati opravlja funkcijo strokovnega svetovalca za ocenjevanje potresne nevarnosti in funkcijo organa, ki pojasnjuje metodologijo. Vprašanje, kdo nadzoruje nadzornika, ostaja odprto, saj je Uprava za jedrsko varnost sicer pristojna za nadzor nad jedrsko varnostjo, a se pri tem opira na strokovne podlage, ki jih zagotavlja prav ARSO.