Če banka, notar ali računovodja pri pregledu stranke ugotovi, da se podatki v registru dejanskih lastnikov ne ujemajo s tistimi, ki jih je pridobil sam, mora o neskladju v petnajstih dneh pisno obvestiti Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in mu poslati vso dokumentacijo, iz katere neskladje izhaja. Tak pregled stranke se opravi pri sklenitvi vsakega poslovnega razmerja, med drugim ob odprtju računa, sklenitvi kredita in obisku notarja.
Na Ajpesu poslovne subjekte pozivajo, naj preverijo, ali so v register dejanskih lastnikov vpisani in ali so podatki o njihovih dejanskih lastnikih pravilni, popolni in ažurni. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vpisa se bo v prihodnjem obdobju okrepil, zato priporočajo, naj poslovni subjekti pravilnost podatkov preverijo čim prej. Za neizveden, prepozen, nepopoln ali napačen vpis so predpisane globe od 3.000 do 120.000 evrov za pravne osebe in od 400 do 2.000 evrov za odgovorne osebe pravne osebe, navajajo v objavi na svoji spletni strani. Vpis, dopolnitev ali posodobitev podatkov poslovni subjekti opravijo prek aplikacije eRDL.
Podatke je treba vpisati v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije oziroma davčni register, vsako spremembo pa v osmih dneh od njenega nastanka. Za pravilnost podatkov, vpisanih v register, so odgovorni poslovni subjekti sami, določa šestnajsti odstavek 48. člena zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
Samostojni podjetniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, in enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je edini družbenik fizična oseba, vpisa ne opravijo sami. Zanje prvi vpis samodejno opravi upravljavec registra, ki podatke prenese iz Poslovnega registra Slovenije. Če samodejni vpis ne zajame vseh dejanskih lastnikov, ima poslovni subjekt za manjkajoče podatke petnajst dni od vpisa v Poslovni register Slovenije oziroma od nastanka spremembe.
Napoved strožjega nadzora prihaja dva meseca po objavi poročila šestega kroga ocenjevanja Slovenije. Odbor Sveta Evrope Moneyval ga je objavil 7. julija, ocenjevalci pa so Slovenijo obiskali oktobra lani. Ocenjevalci ugotavljajo, da je vpis obvezen za vse pravne osebe in da je dostop do podatkov o dejanskem lastništvu zagotovljen, ukrepi za točnost in ažurnost podatkov pa še niso povsem učinkoviti. V istem poročilu Moneyval ocenjuje, da sankcije za neizpolnjevanje obveznosti razkritja dejanskega lastništva niso sorazmerne, učinkovite in odvračilne. Slovenija je po rezultatih ocenjevanja uvrščena v okrepljeno spremljanje.
Novelo zakona, ki je razširila krog institucij z neposrednim dostopom do registra, je Državni zbor sprejel 15. julija. V Uradnem listu je bila objavljena 23. julija, veljati pa je začela 7. avgusta. Takojšen, nefiltriran in brezplačen dostop do podatkov imajo po njej tudi Evropsko javno tožilstvo, Europol, Evropski urad za boj proti goljufijam, Eurojust in Evropski organ za preprečevanje pranja denarja, navajajo na uradu za preprečevanje pranja denarja. Novela uvaja tudi vzajemno priznavanje že potrjenih pravnih interesov med državami članicami.
Register je bil do lanskega avgusta javen, z novelo ZPPDFT-2C pa je dostop za druge uporabnike pogojen z izkazovanjem pravnega interesa. Podjetje, ki želi preveriti lastniško strukturo bodočega partnerja, vidi danes manj kot pred letom dni, preiskovalni organi Evropske unije pa več.
Register vodi Ajpes, nadzor nad vpisi izvaja Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.
