Evropska komisija je v sredo predlagala, da bi morala kakovost pri javnih naročilih nositi najmanj 30 odstotkov meril, pri delovno intenzivnih storitvah pa 50 odstotkov. Vsak odstop od tega bi moral naročnik utemeljiti. Slovenski naročniki so lani po merilu najnižje cene oddali dobrih 77 odstotkov vseh naročil, po številu in po vrednosti.
Predlog z imenom Public Procurement Act je uredba, ki bi nadomestila tri direktive iz leta 2014 o javnem naročanju, o naročanju v infrastrukturnih sektorjih in o koncesijah. Uredba bi veljala neposredno, zato bi zakon o javnem naročanju v veliki meri izgubil vlogo. Pravila bi zajela vse sektorje razen obrambe.
Predlog še ni sprejet. Načrt One Europe, One Market, ki so ga aprila podpisali predsednika Evropskega parlamenta in Komisije ter predsedstvo Sveta, predvideva zaključek pogajanj v četrtem četrtletju leta 2027. Do sprejetja veljajo direktive iz leta 2014 in zakon o javnem naročanju v sedanji obliki.
Uredba uvaja okvir za evropsko preferenco. Naročniki bi v določenih primerih lahko dali prednost ponudnikom iz Unije in izključili ponudbe iz držav brez vzajemnih zavez o dostopu do trga. Predlog ne uvaja splošnega pravila o obveznem nakupu evropskega niti zavezujočih kvot za izdelano v Evropi.
Preferenca velja le v razmerju do držav zunaj Unije. Slovenski naročnik na njeni podlagi ne bi mogel dati prednosti slovenskemu ponudniku pred nemškim.
Predlog uvaja enotno evropsko spletno mesto za razpise in enkratno registracijo ponudnika. Izvršni podpredsednik Evropske komisije Stéphane Séjourné je na novinarski konferenci povedal, da bi se podjetja registrirala enkrat namesto pri vsakem razpisu posebej. Komisija ocenjuje, da bi digitalizacija naročnikom prinesla 220 milijonov evrov letnih prihrankov, kar je 4.700 evrov na naročnika in 700 evrov na postopek.
Slovenski trg javnih naročil je lani dosegel skoraj 11 milijard evrov in 15,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je za dobri dve odstotni točki več kot leto prej. Naročniki so izvedli 8.869 postopkov in oddali 20.459 naročil. Povprečno število ponudb na postopek je bilo 5,3 in je preseglo evropsko povprečje, izhaja iz statističnega poročila o javnih naročilih.
Ponudniki bi morali pojasniti ceno, ki bistveno odstopa od konkurenčnih ponudb. Komisija je junija 2025 kitajskim podjetjem prepovedala sodelovanje na razpisih Unije za medicinske pripomočke nad pet milijonov evrov, prvič na podlagi instrumenta za mednarodna javna naročila.
