Slovensko bančništvo je v letu 2025 zaprlo poglavje izrednih zaslužkov iz obdobja visokih obrestnih mer. Dobiček bančnega sistema je znašal 991 milijonov evrov pred obdavčitvijo, kar je 17,4 odstotka manj kot rekordno leto 2024, ko so neto obrestni prihodki na vrhuncu dviga obrestnih mer generirali izjemne marže. A to ni slika krize, to je normalizacija. Donosnost na kapital pri 14,4 odstotka ostaja visoka v primerjavi z vrednostmi pred letom 2022, kapitalska ustreznost je pri 20,8 odstotka med višjimi v evrskem območju, ki je pri 20,1 odstotka.
Za razumevanje bančnega poročila je treba najprej razumeti makroekonomski kontekst, ki ga opisuje. BDP je lani zrastel za 1,1 odstotka, kar je najslabše po pandemičnem letu 2020. Razlog je kombinacija zunanjih in notranjih dejavnikov: šibko tuje povpraševanje po blagu, padec dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih za 1,3 odstotka, upočasnitev zasebne potrošnje. Zaposlenost je prvič po letu 2020 upadla, in sicer za 0,4 odstotka. Pozitivno je bilo le gradbeništvo z 7,3-odstotno rastjo dodane vrednosti in državni investicijski cikel, ki ga je pognalo črpanje evropskih sredstev.
Paradoks leta 2025 je v tem, da so plače rastle izrazito hitreje od produktivnosti. Nominalna rast plač je bila 7,9-odstotna, realna 5,3-odstotna, produktivnost dela pa je zrasla za le 1,5 odstotka. Plačna reforma v javnem sektorju je prinesla 12,9-odstotno rast plač za javne uslužbence, kar je bilo dvakrat hitreje od zasebnega sektorja pri 6,4 odstotka. To je eden ključnih strukturnih pritiskov, ki ga Banka Slovenije identificira kot dejavnik vztrajno povišane storitvene inflacije pri 3,8 odstotka kljub umiritvi skupne inflacije.
Bančni sistem ostaja stabilen, a poročilo beleži dve spremembi, ki ju bo treba pozorno spremljati. Delež nedonosnih posojil je po zgodovinsko nizkih ravneh pri 1,0 odstotka od aprila 2023 do polovice 2025 do decembra porastel na 1,6 odstotka. Poslabšanje ni široko osnovano, ampak omejeno na ozek krog podjetij iz predelovalnih in strokovnih dejavnosti z večjimi izpostavljenostmi. A pokritost NPE z oslabitvami je padla na 47,3 odstotka, kar je najnižje po letu 2020. To pomeni, da so banke pri oblikovanju rezerv postale manj konzervativne ravno v trenutku, ko se tveganja povečujejo.
| Slovenski bančni sistem in gospodarstvo 2025: ključni kazalniki | |||
|---|---|---|---|
| GOSPODARSTVO | |||
| Kazalnik | 2024 | 2025 | Ocena |
| Rast BDP (%) | 1,7 | 1,1 | Najnižje po 2020 |
| Inflacija HICP (%) | 2,0 | 2,5 | Hrana dvigovala v 1. pol. |
| Zaposlenost (medletna rast %) | +0,5 | −0,4 | Prvič negativna po 2020 |
| Rast plač nominalno (%) | 6,2 | 7,9 | 2× hitreje od produktivnosti |
| Rast produktivnosti dela (%) | — | 1,5 | Precej pod rastjo plač |
| Stopnja brezposelnosti (%) | 3,7 | 3,9 | Pod EU povprečjem |
| BANČNI SISTEM | |||
| Dobiček pred obdavčitvijo (mio EUR) | 1.200 | 991 | −17,4 %; normalizacija |
| Donosnost na kapital — ROE (%) | 18,9 | 14,4 | Visoka vs. pred 2022 |
| Kapitalska ustreznost CET1 (%) | 17,6 | 17,9 | Nad EU povprečjem 16,6 % |
| Skupna kapitalska ustreznost (%) | 19,8 | 20,8 | Nad EU povprečjem 20,1 % |
| Bilančna vsota bančnega sektorja (mrd EUR) | 54,3 | 57,7 | +6,3 % |
| Rast posojil nebančnemu sektorju (%) | 5,1 | 8,6 | 2× več kot EU (3,3 %) |
| Delež nedonosnih posojil NPE (%) | 1,0 | 1,6 | Rast pri NFD; predelovalne |
| Pokritost NPE z oslabitvami (%) | ~55 | 47,3 | Najnižje po 2020 |
| Neto obrestna marža (dec. 2025, %) | 2,95 | 2,65 | Še vedno nad dolgoletnim povp. |
| Kazalnik likvidnostnega kritja LCR (%) | 316 | 291 | Visoko nad min. 100 % |
| Lider.si | Vir: Banka Slovenije, Letno poročilo 2025, 8. 6. 2026 | |||
Kreditiranje je ostalo živo. Posojila so se medletno povečala za 8,6 odstotka, kar je precej nad povprečjem evrskega območja pri 3,3 odstotka. Gospodinjstva so bila aktivna tako pri stanovanjskih posojilih, ki so zrasla za 8,8 odstotka, kot pri potrošniških, ki so decembra rasla za 9,8 odstotka. Za podjetja je bila rast skromnejša, kar je skladno s splošno šibkostjo investicij v opremo in stroje.
Preberite več:
Poročilo se zaključuje z opozorilom, ki je danes bolj relevantno kot ob pisanju. Letošnje razmere so se z bližnjevzhodnim konfliktom dodatno zaostrilele. Inflacija bo letos višja, geopolitična negotovost bo zavirala okrevanje po šibki rasti leta 2025. Banka Slovenije napoveduje objavo novih makroekonomskih napovedi še ta mesec. Glede na to, da OECD napoveduje letošnji primanjkljaj pri 3,3 odstotka BDP in da nova vlada prevzema 46,3 milijarde evrov javnega dolga, bo stabilnost bančnega sistema in kapitalskega trga v prihodnjih mesecih ključen blažilnik teh pritiskov.
