748 milijonov evrov v zelenih obveznicah in nič premoga, Banka Slovenije je tiho preoblikovala portfelj 6,5 milijarde evrov

Banka Slovenije je v sedmih letih povečala naložbe v zelene, socialne in trajnostne obveznice z 32 milijonov na 748 milijonov evrov, kot izhaja iz letnega poročila o podnebnih tveganjih, objavljenega ta teden. V tem obdobju je skoraj podvojila celoten portfelj lastnih finančnih sredstev, s 3,8 na 6,5 milijarde evrov, in temeljito spremenila njegovo strukturo.

Banka Slovenije ni komercialna banka in ne upravlja denarja varčevalcev, a njena bilanca neposredno vpliva na finančno neodvisnost institucije, ki nadzoruje bančni sistem, uravnava inflacijo in jamči za stabilnost evra v Sloveniji. Če naložbe centralne banke utrpijo večjo izgubo, je pod vprašajem njena sposobnost delovanja brez državne pomoči. To zadeva vsakega, ki ima denar v banki ali plačuje davke.

Še leta 2018 je bila večina portfelja v državnih obveznicah, razredu z najnižjimi donosi. Danes podjetniške obveznice predstavljajo 42 odstotkov portfelja oziroma 2,3 milijarde evrov. Krite obveznice zavzemajo 21 odstotkov, državne so padle na 18 odstotkov. Delnice, ki jih leta 2018 v portfelju sploh ni bilo, zdaj predstavljajo 10 odstotkov oziroma 586 milijonov evrov. Centralna banka, ki je tradicionalno vlagala konzervativno, zdaj torej išče donos v korporativnem sektorju in na borzi, ker mora krepiti kapital za nemoteno opravljanje svojih nalog.

Zelene, socialne in trajnostne obveznice so leta 2018 predstavljale manj kot odstotek portfelja. Konec leta 2025 so dosegle 11,5 odstotka oziroma 748 milijonov evrov. Samo lani je BS te naložbe povečala za 122 milijonov, do leta 2030 pa cilja na vsaj 800 milijonov. Vzporedno je iz portfelja izključila podjetja, ki več kot 10 odstotkov prihodkov ustvarijo s fosilnimi gorivi, več kot odstotek s premogom ali več kot 50 odstotkov z zemeljskim plinom. Iz naložb so izpadla tudi podjetja iz tobačne in orožarske industrije ter tista iz ogljično intenzivnih sektorjev, ki ne razkrivajo okoljskih podatkov. Leta 2025 je BS v celoti razprodala preostale naložbe v takih izdajateljih.

Ogljična intenzivnost portfelja podjetniških obveznic je po teh izključitvah za 81 odstotkov nižja od referenčnega indeksa, pri delnicah pa za 84 odstotkov. V enem letu se je ogljični odtis korporativnih obveznic prepolovil, pri delnicah pa zmanjšal za 74 odstotkov, predvsem zaradi prehoda na nizko-ogljične indeksne sklade.

Poročilo razkriva tudi rezultate stresnih testov za lastna sredstva. Banka Slovenije testira pet scenarijev, tri dolgoročne in dva kratkoročna, in med njimi izstopa kratkoročni scenarij poplav kot tisti z največjim vplivom na tveganje portfelja. Avgusta 2023 so Slovenijo prizadele najhujše poplave v zgodovini neodvisne države, s škodo ocenjeno na skoraj tri milijarde evrov, in stresni test centralne banke zdaj potrjuje, da prav tak dogodek predstavlja največje kratkoročno tveganje tudi za njene lastne naložbe. Dolgoročno je najnevarnejši scenarij svet brez podnebnih ukrepov, kjer emisije naraščajo in fizična tveganja postanejo neobvladljiva.

Centralna banka torej na eni strani prevzema več tržnega tveganja z večjim deležem delnic in podjetniških obveznic, na drugi pa sistematično zmanjšuje podnebno izpostavljenost z izključitvami in zelenimi naložbami. Gre za zavestno preusmeritev tveganja iz enega tipa v drugega, za dilemo, ki ni daleč od tiste, s katero se sooča vsak vlagatelj v Sloveniji, ko se odloča, kam dati denar, da bo varen in da bo zaslužil.

Banka Slovenije je odgovorila z višjim donosom in manj premoga, ob cilju neto ničelnih emisij do leta 2050. Do tedaj mora portfelj 6,5 milijarde evrov preživeti vse, kar prinese prihodnost, od naslednje finančne krize do naslednjih poplav.