Nafta je v sredo padla pod 106 dolarjev za sod, ker predsednik Trump napoveduje konec pogajanj z Iranom. Ljubljanska borza je nadoknadila skoraj ves padec od začetka iranske krize. Za vsakega, ki ima prihranke na skladu ali stanovanje na kredit, so to dobre novice. Ravno zdaj pa je Banka Slovenije objavila analizo, ki pojasnjuje, od kod bi lahko prišel naslednji šok. Ne z bojišča. Iz samega finančnega sistema.
Evropske banke vse več denarja posojajo hedge skladom, investicijskim skladom in drugim finančnim posrednikom. Delež teh posojil od leta 2022 nepretrgoma narašča. Do konca 2025 je dosegel 11 odstotkov vsega, kar banke posedujejo. Pet bilijonov evrov.
| POSOJILA BANK FINANČNIM POSREDNIKOM V EVRSKEM OBMOČJU | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Vrednost | Vir |
| Skupni obseg posojil bank finančnim posrednikom | 5+ bilijonov EUR | ECB, 2025 |
| Delež v celotni bančni aktivi | 11 % | ECB, 2025 |
| Delež posojil z ročnostjo enega dne | 70 % | Banka Slovenije |
| Delež rasti, ki odpade na nasprotne stranke zunaj EU | 80 % | ECB, maj 2026 |
| Rast posojil v Sloveniji (Q1 2026, medletno) | +9,5 % | Banka Slovenije |
| Vpliv na kreditiranje podjetij (na ravni posameznega posojila) | ni vpliva | Volk, BS 2026 |
| Lider.si | Viri: ECB, Banka Slovenije, Volk (2026) | ||
Ekonomist Matjaž Volk je v analizi za Banko Slovenije na podrobnih podatkih o vsakem posameznem razmerju med banko in podjetjem pokazal, da podjetja zaradi tega ne dobivajo manj kreditov. Banke, ki povečujejo posojila finančnim posrednikom, res v povprečju manj posojajo podjetjem. Na ravni konkretnega podjetja pri konkretni banki pa učinka ni.
70 odstotkov teh posojil namreč traja en sam dan. Zjutraj banka posodi denar, v zameno dobi vrednostne papirje kot zavarovanje. Naslednji dan se posel obrne. To ni kredit, kakršnega poznajo podjetja. Banke ta sredstva jemljejo iz rezerv, ki bi sicer ležale pri Evropski centralni banki. Ne jemljejo jih podjetjem.
| KAKO POSOJILA ZA EN DAN SPROŽIJO KRIZO: VELIKA BRITANIJA, OKTOBER 2022 | ||
|---|---|---|
| Korak | Kaj se je zgodilo | Posledica |
| 1 | Vlada napovedala nefinancirane davčne olajšave | Cene državnih obveznic padejo |
| 2 | Zavarovanje za enodnevna posojila izgubi vrednost | Pokojninski skladi morajo doplačati razliko |
| 3 | Skladi prodajajo obveznice, da dobijo gotovino | Cene obveznic padejo še nižje |
| 4 | Drugi skladi se znajdejo v istem položaju | Verižna reakcija, zahteve presežejo 70 mrd GBP |
| 5 | Bank of England intervenira z izrednim odkupom | Zlom preprečen, regulacija zaostrena |
| Lider.si | Viri: Bank of England, IMF, Bank Underground | ||
Slovenija je v dobrem položaju. Posojila nebančnemu sektorju v prvem četrtletju 2026 rastejo 9,5 odstotka medletno, skoraj štirikrat hitreje od evropskega povprečja. Slovenske banke nimajo pomembnih povezav s hedge skladi ali skladi zasebnega kreditiranja, je zapisala Banka Slovenije v majskem poročilu o finančni stabilnosti.
Posojila, ki trajajo en dan, pa v krizi postanejo problem. Če cena vrednostnih papirjev, ki služijo kot zavarovanje, čez noč pade, mora nasprotna stran v 24 urah doplačati razliko ali zapreti pozicijo. Zato začne prodajati, kar ima. To pritisne cene navzdol. Druge institucije, ki imajo enaka posojila, se znajdejo v istem položaju. Prodajajo tudi one. Cene padejo še nižje. Nastane verižna reakcija, ki se širi hitreje, kot jo kdorkoli lahko ustavi. Oktobra 2022 je natanko ta mehanizem skoraj uničil britanske pokojninske sklade. Zahteve za doplačilo zavarovanja so v nekaj dneh presegle 70 milijard funtov. Bank of England je morala z izrednim odkupom državnih obveznic preprečiti, da bi se zlom razširil na celoten finančni sistem.
ECB in Evropski odbor za sistemska tveganja sta februarja 2026 ugotovila, da so te povezave med bankami in finančnimi posredniki obvladljive, a da ustvarjajo ranljivosti, ki bi se ob šoku hitro okrepile. 80 odstotkov rasti teh posojil se nanaša na nasprotne stranke zunaj Evrope, večinoma hedge sklade s Kajmanskih otokov, je ECB zapisala 15. maja na svojem blogu. Tveganje je skoncentrirano v peščici velikih bank. Volkovi podatki kažejo, da posamezne institucije obvladujejo do 6 odstotkov vseh teh posojil v evrskem območju.
| ODZIV REGULATORJEV NA TVEGANJA NEBANČNEGA SEKTORJA | ||
|---|---|---|
| Datum | Institucija | Ukrep ali ugotovitev |
| Okt 2022 | Bank of England | Izredni odkup obveznic za preprečitev zloma pokojninskih skladov |
| Feb 2026 | ECB in ESRB | Skupno poročilo: povezave obvladljive, a ranljive ob šoku |
| Feb 2026 | IMF | Simulacija: nebančne institucije ojačajo finančni stres v EU |
| Maj 2026 | ECB (blog) | 80 % rasti posojil odpade na stranke zunaj EU (Kajmanski otoki) |
| Maj 2026 | Banka Slovenije | Volkova analiza: podjetja ne dobivajo manj kreditov |
| 2026-2027 | ECB, ESMA, EIOPA, ESRB | Prvi skupni stresni test nebančnih finančnih institucij v zgodovini EU |
| Lider.si | Viri: ECB, ESRB, IMF, Banka Slovenije, Bank of England | ||
Prvič v zgodovini bodo evropski regulatorji skupaj stresno testirali nebančne finančne institucije, predvidoma v letih 2026 in 2027. Claudia Buch, predsednica nadzornega odbora ECB, je pred Evropskim parlamentom opozorila, da so v več nedavnih krizah likvidnostne težave prišle prav iz tega dela finančnega sistema.
Evropski bančni sistem ima danes več rezerv za slabe čase kot kadarkoli v zadnjih dvajsetih letih. Slovenske banke so robustne. Volkovi podatki potrjujejo, da podjetjem nihče ne jemlje kreditov. Teh 5 bilijonov evrov povezav pa temelji na posojilih, ki trajajo en dan in delujejo zanesljivo, dokler so trgi mirni. V svetu, kjer je nafta v treh mesecih poskočila za 60 odstotkov in se Hormuška ožina šele odpira, mirni trgi niso zagotovljeni.
Analiza je dostopna na spletni strani Banke Slovenije. Pripravil jo je Matjaž Volk. Stališča so avtorjeva in ne odražajo nujno stališč Banke Slovenije ali Evrosistema.
