ČZS je naslovila pobude na 14 ministrstev in vladnih uradov, s katerimi želi čebelarstvo umestiti višje na prednostni seznam nove oblasti. Upravni odbor zveze je sklep o pobudah sprejel 18. junija, predsednik Boštjan Noč pa je pojasnil, da namen ni le opozoriti na izzive, temveč ponuditi konkretne predloge rešitev.
Med gospodarsko najpomembnejšimi predlogi izstopa pobuda ministrstvu za finance in ministrstvu za kmetijstvo za uvedbo ekološke dajatve na transport hrane iz tujine. Ukrep bi po zamislih zveze v praksi pomenil dražjo uvoženo hrano in s tem prednost za domače pridelovalce. V kontekstu podatkov statistikov, ki kažejo, da so cene hrane v Sloveniji že enake kot v Italiji in za en odstotek nad povprečjem EU, bi takšna dajatev cene za potrošnika dodatno dvignila. Na ministrstvo za finance so naslovili tudi pobudo za priznanje mešanja primarnih čebeljih pridelkov kot osnovne dejavnosti, uvedbo pravice do vračila trošarin in poenostavitev predpisov za pripravo propolisove tinkture.
Ministrstvu za infrastrukturo so predlagali ukinitev plačila cestnin za čebelarska vozila z utemeljitvijo, da je čebelarstvo v javnem dobrem, saj so čebele ključne za opraševanje kmetijskih kultur. Ministrstvu za zdravje so predlagali uvrstitev apiterapije med priznane zdravilske metode in pozvali k takojšnjemu sklicu pristojne komisije. Ministrstvu za obrambo so napovedali predstavitev ideje o vzpostavitvi mednarodnega apiterapevtskega centra, ki bi bil namenjen tudi rehabilitaciji vojnih veteranov.
Najobsežnejši sklop pobud je namenjen ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zveza predlaga povečanje podpor na čebeljo družino, obvezno izobraževanje pred prvim vpisom v register čebelnjakov, učinkovitejše reševanje problematike invazivnih tujerodnih sršenov ter vzpostavitev sistema zavarovanja čebeljih pridelkov s sofinanciranjem premij, kar bi bilo posebej relevantno v luči junijskega neurja, ki je uničilo četrtino kmetijskih zemljišč. Predlagajo tudi začetek izvajanja strategije prilagajanja čebelarstva na podnebne spremembe in posodobitev sistema zbiranja podatkov v sektorju.
Na ministrstvo za kulturo so naslovili pobudo za sistemsko sofinanciranje obnove starih čebelnjakov, ki po oceni zveze predstavljajo pomemben del kulturne krajine. Na področju izobraževanja predlagajo vključitev čebelarskih krožkov v razširjeni program šol, upoštevanje dosežkov mladih čebelarjev pri dodeljevanju Zoisovih štipendij ter uvedbo obveznega naravoslovnega dne o pridelavi slovenske hrane. Ministrstvu za gospodarstvo so predlagali sofinanciranje nastopa na svetovnem kongresu Apimondia 2027 v Dubaju in promocijsko kampanjo pod geslom “Slovenija, dežela čebel in čebelarjev.”
Preberite več:
Čebelarstvo v Sloveniji po podatkih zveze presega okvir kmetijske dejavnosti in pokriva kulturno dediščino, turizem, izobraževanje in okoljevarstvo. Slovenija je bila pobudnica razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel pri Združenih narodih, kranjska čebela pa je avtohtona slovenska pasma z zaščitenim poreklom.
