Evropska komisija je sprejela novo uredbo (EU) 2026/909, ki spreminja pravila uporabe 12 kozmetičnih sestavin v skladu z Uredbo (ES) št. 1223/2009. Ta določa nove največje dovoljene koncentracije ali popolne prepovedi za nekatere sestavine. Proizvajalci bodo morali izdelkom, ki vsebujejo te sestavine, spremeniti in posodobiti sestavo in označevanje, ali jih umakniti s trga. Uredba, ki je sicer del stalnega posodabljanja kozmetične zakonodaje v EU, je bila objavljena v Uradnem listu EU 28. aprila 2026, v veljavo pa formalno stopi 20 dni po objavi, torej 18. maja 2026.
Glavni namen Uredbe je zaščititi zdravje potrošnikov na podlagi novih znanstvenih ocen varnosti, s ciljem zmanjšati tveganja za alergije, draženje in dolgoročne zdravstvene učinke, zagotoviti, da so vse sestavine znanstveno preverjene in varne ter poenotiti varnostne standarde na celotnem evropskem trgu.
Sestavine, ki potencialno ogrožajo zdravje
Med 12 sestavinami, ki jih zajema Uredba, so na primer benzyl salicylate (dišava, ki se uporablja v parfumih, deodorantih, kremah), triphenyl phosphate (plastifikator, ki izboljšuje teksturo in obstojnost izdelka), amonijev srebrov cinkov aluminijev silikat (mineralni pigment, ki daje kozmetiki barvo ali sijaj), aluminij oziroma aluminijeve spojine (uporaba proti potenju, kot del pigmentov, za boljšo gladkost, mazljivost in stabilnost izdelka), vodotopne cinkove soli (uporaba v kremah zaradi uravnavanja sebuma, antibakterijskega in protivnetnega učinka), citral (alergena dišava, ki se uporablja v parfumih in izdelkih za lase in kožo), DHHB oziroma Diethylamino Hydroxybenzoyl Hexyl Benzoate (sintetični UV-filter, ki se uporablja v izdelkih za zaščito pred soncem).
Komisija je uvedla omejitve na podlagi novih toksikoloških podatkov, ki pri nekaterih sestavinah ugotavljajo možna tveganja za zdravje. Po navedbah svetovnega podjetja za regulativno svetovanje in varnost izdelkov CIRS Group (Chemical Inspection and Regulation Service Group) lahko uporaba nekaterih med njimi draži kožo in poveča tveganje za alergije (citral, benzyl salicylate), je potencialno genotoksična (triphenyl phosphate) ter lahko deluje kot endokrini motilec oziroma vpliva na hormonski sistem (sum na endokrini motilec velja za triphenyl phosphate, potencialno šibek, vendar ne potrjen endokrini učinek pa naj bi imeli benzyl salicylate in aluminijeve spojine).
Po Uredbi so po novem v kozmetiki prepovedane snovi z nejasnim ali potencialno resnim tveganjem, kamor spada triphenyl phosphate. Omejitve koncentracije pod določenimi pogoji uporabe pa po novem veljajo za benzyl salicylate, aluminij oziroma aluminijeve spojine, cinkove soli, citral, DHHB in mineralni pigment (silikat).
Trije ključni datumi
Uredba določa, da morajo biti kozmetični izdelki na trgu EU varni in skladni skozi celoten življenjski cikel. Portal Gov.si navaja, da lahko podjetja dajejo na trg izdelke, ki niso skladni z novo uredbo, le še do 1. januarja 2027, umik starih oziroma neskladnih izdelkov iz prodaje je predviden do 1. julija 2028, medtem ko je rok za izdelke, ki vsebujejo določene snovi (dišavni alergeni citral, neral, geranial), podaljšan do 1. avgusta 2028.
Kazni za kršitelje
Uredba za kršiteljem nalaga posledice. Če podjetje po navedenih datumih še vedno prodaja neskladne izdelke, lahko zdravstveni inšpektorat odredi takojšnji umik izdelkov iz prodaje, prepoved nadaljnje distribucije, prepoved dajanja na trg EU, kar velja za vse prodajne kanale, vključno s spletom. Podjetje je lahko pravno odgovorno za varnost izdelka ter v primeru škode izpostavljeno tožbam. Kršitve pa se lahko kaznujejo tudi s finančnimi kaznimi oziroma globami za odgovorno osebo podjetja ali globami za distributerje.
Uredba EU ne določa točnih zneskov glob, temveč to določajo države članice same v svoji nacionalni zakonodaji. Slovenija pri tem sledi Zakonu o kozmetičnih izdelkih (ZKoz-1), Zakonu o zdravstveni inšpekciji in splošnim določbam o prekrških v EU uredbi 1223/2009.
Pravna oseba, torej podjetje, proizvajalec, uvoznik, distributer, bo plačala od 3.000 do 80.000 evrov globe, pri hujših kršitvah ali velikih podjetjih lahko prejme višje sankcije po splošnem zakonu o prekrških, možen ukrep pa je tudi umik ali odpoklic izdelkov.
Odgovorna oseba podjetja, torej direktor ali odgovorna oseba za skladnost, bo odštela od 500 do 5.000 evrov kazni, v primeru hujših ali ponavljajočih kršitev bodo kazni višje.
Distributer, torej trgovec ali spletna trgovina, bo moral za kazen plačati med 2.000 in 40.000 evrov, umakniti izdelke iz prodaje ter dobil prepoved nadaljnje prodaje.
V primeru kršitev, ki se dogajajo prek spleta (spletna prodaja, e-trgovina), pa lahko inšpekcija odredi blokado prodaje izdelka in odstranitev oglasov.
Uredba (EU) 2026/909 stavi na varnost brez tveganja in ob najmanjšem dvomu o varnosti posamezne sestavine v kozmetiki uvaja stroge omejitve ali celo prepoved. To postavlja evropski trg med najbolj strogo regulirane na svetu. Za proizvajalce to pomeni pospešeno prilagajanje, dodatne stroške in večjo odgovornost pri dokazovanju varnosti izdelkov. Potrošnikom pa prinaša večjo zaščito pred potencialnimi tveganji za zdravje.
