Iran razmišlja o uvedbi carin oziroma pristojbin za podmorske internetne kable, ki potekajo skozi Hormuško ožino. To bi lahko povečalo stroške povezljivosti in pripomoglo k dodatni digitalni ranljivosti za Evropo. Nekateri strokovnjaki menijo, da ima Evropa dovolj rezervnih povezav in da hormuški kabli niti niso potrebni, poroča Euronews.
Po blokadi Hormuške ožine Iran zdaj pritiska na Zahod z novimi zahtevami. Uvesti želi pristojbine za podmorske internetne kable, ki prečkajo to strateško pomembno območje. Načrt je prva objavila iranska tiskovna agencija Tasnim, ki je povezana z Islamsko revolucionarno gardo (IRGC). Če bi Iran prevzel tudi vzdrževanje kablov v Hormuški ožini, bi za to zaračunaval še dodatne stroške. Vse skupaj bi državi lahko prineslo do 13 milijard evrov prihodkov.
Ukrep sproža pomembna vprašanja o tem, kdo bi moral takšne pristojbine sploh plačevati in katere storitve bi bile prizadete.
Z logističnega vidika bi morale pristojbine pasti na pleča podjetij, ki upravljajo podmorske kable v Hormuški ožini. Regulativno pa bi to lahko za tehnološke velikane, kot so Google, Meta, Microsoft in Amazon, pomenilo spoštovanje precej nejasno definiranih iranskih zakonov.
Evropa upravlja z vsaj štirimi podmorskimi kabli skozi Hormuško ožino
Evropska podjetja iz Italije, Grčije in Združenega kraljestva sodelujejo v konzorcijih, ki upravljajo najmanj štiri podmorske kable skozi Hormuško ožino, kažejo podatki organizacije Submarine Telecoms Forum, ki jih navaja vir.
Dva od teh kablov sta posebej pomembna, ker povezujeta Azijo z Evropo. Prvi je kabel AAE1 (Asia Africa Europe-1), drugi pa PEARLS/2Africa, ki je del največjega sistema podmorskih kablov na svetu.
Grožnje za Evropo ne pomenijo nujno kolapsa sistema
Strokovnjaki si niso enotni glede resnosti iranskih groženj. Nekateri med njimi opozarjajo na širše posledice, ki bi se odražale v globalni trgovini, pomorskem pravu, vojaški strategiji, upravljanju interneta in geopolitiki velikih sil. Drugi menijo, da so skrbi odveč.
Meredith Primrose Jones iz svetovalnega podjetja Leidra je za Europe in Motion povedala, da
bi večje politično tveganje v Hormuški ožini lahko zvišalo stroške povezljivosti, zamaknilo infrastrukturne projekte in povečalo ranljivost evropskega digitalnega gospodarstva, navaja Euronews.
Medtem ko Mednarodni odbor za zaščito kablov (IPCC) poudarja, da promet skozi Hormuško ožino predstavlja manj kot 1 odstotek svetovne mednarodne pasovne širine. Vpliv morebitne prekinitve kablov bi bil po njihovem mnenju omejen, saj obstajajo rezervni sistemi in alternativne povezave.
Po navedbah IPCC številni sistemi v Zalivu uporabljajo razvejano omrežno arhitekturo, povezano z večjimi mednarodnimi hrbteničnimi povezavami, kar povečuje odpornost omrežja, poroča vir.
Šibka pravna podlaga za zaračunavanje dostopa
Podobno politiko zaračunavanja pristojbin za podmorske kable ima Egipt, skozi katerega poteka ogromno število kablov, nekateri tudi prek kopenske infrastrukture. Zato velja za eno ključnih telekomunikacijskih ozkih grl na svetu.
V primerjavi z Egiptom večina kablov v Hormuški ožini ne vstopa na iransko ozemlje, zato bi imel Teheran precej šibko pravno podlago za zaračunavanje dostopa. Na poti mu stoji Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki ščiti mednarodno plovbo in pomorske povezave. Iran jo je podpisal leta 1982, vendar je nikoli ni ratificiral. Strokovnjaki zato opozarjajo, da bi enostranski sistem pristojbin za globalno kabelsko infrastrukturo verjetno veljal za prekoračitev pristojnosti obalne države po načelih UNCLOS.
Slovenija je dobila prvo samostojno omrežje 5G v državi
Po podatkih Ookle in raziskovalne družbe Omdia za zadnje četrtletje 2025 v Evropi po samostojnem omrežju 5G teče le 2,8 odstotka vseh 5G povezav.
Slovenija je 12. maja dobila prvo samostojno omrežje 5G v državi, ki ga je z Ericssonom vklopil Telekom Slovenije, je poročal Lider.si.
Do zdaj je 5G pri Telekomu deloval v načinu, ki za signalizacijo in vzpostavitev klica še vedno uporablja staro omrežje 4G. Podatki so potovali po novih frekvencah, upravljanje povezave pa je ostajalo na stari infrastrukturi. Samostojno omrežje je zdaj prineslo novo, oblačno jedro pete generacije.
Hitrosti prenosa pri tem ostajajo enake, zato uporabnik ne bo opazil razlike. Sprememba je v odzivnosti; latenca pade na nekaj milisekund, kar je primerljivo z optično povezavo, videoklici delujejo brez zamika, igre v oblaku, možno je tudi oddaljeno upravljanje strojev.
Razlika pa je v tem, da operater na isti fizični infrastrukturi poganja več ločenih virtualnih omrežij; eno z zagotovljeno latenco za nujne službe, drugo z najvišjo varnostjo za plačilne sisteme, tretje za množičen prenos videa. Telekom bo tako lahko prodajal prilagojene povezljivostne storitve podjetjem in ne zgolj gigabajtov posameznikom.
Preberite tudi:
