Z današnjim dnem začne veljati začasni trgovinski sporazum med Evropsko unijo in državami Mercosur (Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem). Sporazum bo postopoma odpravil carine na 91 odstotkov blaga, ki ga podjetja EU izvažajo v te države. Za slovensko gospodarstvo to odpira trg z 270 milijoni potrošnikov za sektorje, ki so jedro slovenskega izvoza.
99 odstotkov slovenskega izvoza v države Mercosur so industrijski proizvodi. Med njimi prevladujejo zdravila s 7,5 odstotka, deli rotacijskih strojev s 6 odstotki, medicinski instrumenti s 6 odstotki, polizdelki iz aluminija s 5,3 odstotka in imunološki izdelki s 4,4 odstotka. To so sektorji, ki so doslej izvažali v trg, kjer so carinske stopnje na stroje znašale 14 do 20 odstotkov, na kemične izdelke do 18 odstotkov, na zdravila do 14 odstotkov.
Padec teh carin je za izvoznike neposreden stroškovni prihranek, ki se bodisi prelije v nižje cene in s tem večjo konkurenčnost, bodisi ostane kot višja marža. V praksi bo verjetno oboje, odvisno od sektorja in pogajalske moči posameznega podjetja. Študija Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete je med sektorji z največjim potencialom za slovensko gospodarstvo izpostavila stroje, elektronske izdelke, lesno in papirno industrijo, nekovinske izdelke in kovine.
Na ravni celotne EU se pričakuje, da se bo izvoz motornih vozil v Mercosur povečal za 200 odstotkov, strojev za 35 odstotkov in kemičnih izdelkov za 50 odstotkov. Skupni letni prihranek za evropske izvoznike bo po oceni Komisije presegel 4 milijarde evrov. Slovenija je v tem kontekstu majhen igralec, a z jasno izvozno strukturo, ki se dobro ujema s sektorji, ki bodo od sporazuma največ pridobili.
Posebno poglavje sporazuma je namenjeno malim in srednje velikim podjetjem. Že danes več kot 30.000 MSP iz EU izvaža v Mercosur. Slovenija ima razvito mrežo industrijskih MSP, ki so tehnološko kompetentna, a pogosto premajhna za samostojno premagovanje birokratskih in carinskih ovir na oddaljenih trgih. Sporazum te ovire znižuje, a za izkoriščanje priložnosti bo potrebna aktivna podpora, ki jo morajo zagotoviti gospodarske zbornice in izvozne agencije.
Po 25 letih pogajanj
Pogajanja med EU in Mercosurjem so se začela leta 1999. Sporazum začne veljati 1. maja 2026. V tem četrt stoletja je Evropa šla skozi finančno krizo leta 2008, Brexit, pandemijo covida in dve vojni. Sporazum je bil politično dogovorjen že leta 2019, a je nato obtičal zaradi pritiskov evropskih kmetijskih lobijev, predvsem francoskih in irskih živinorejcev, ki so se bali konkurence cenejšega govejega mesa in perutnine iz Južne Amerike.
Preboj je prišel iz kombinacije dveh dejavnikov. Geopolitičnega, saj so vojna v Iranu in naraščajoče napetosti v globalni trgovini Evropo prisilile, da diverzificira dobavne verige in išče zanesljive partnerje za surovine. Brazilija ima nikelj, baker in aluminij, ki jih Evropa potrebuje za zeleni prehod. In pa bolj pragmatičnega, saj bodo občutljivi kmetijski proizvodi, kot so govedina, sladkor in perutnina, uvoženi le v okviru kvot po preferencialni carinski stopnji, ne pa popolnoma prosto.
Zamuda je imela ceno. V 25 letih, ko EU ni imela sporazuma z Mercosurjem, so Kitajska, ZDA in druge države poglobile svoje trgovinske odnose z regijo. Kitajska je danes največji trgovinski partner Brazilije. EU vstopa na trg, ki je bil v tem času že razdeljen med druge.
Skupni učinek sporazuma na celotno EU gospodarstvo naj bi ob popolnem izvajanju dosegel okoli 80 milijard evrov. Slovenija bo od tega dobila sorazmerni, a ne zanemarljivi del, zlasti v sektorjih zdravil, strojev in medicinskih instrumentov, ki so jedro izvoza v to regijo.
