Lagarde potrdila, da je ECB razpravljala o dvigu obrestnih mer, inflacija v evrskem območju pri 3 odstotkih

Predsednica ECB zavrača ocene o stagflaciji in opozarja, da posredni učinki energetskega šoka na plače in cene zaenkrat niso vidni. Za Slovenijo Banka Slovenije prinaša sliko gospodarstva, ki se krči, medtem ko stanovanjska posojila dosegajo rekorde.

Evropska centralna banka je danes obrestne mere pustila nespremenjene, a na tiskovni konferenci je predsednica Christine Lagarde potrdila, da je Svet ECB na zasedanju razpravljal tudi o možnosti dviga. Odločitev za nespremenjenost je bila soglasna. Obrestna mera za depozite ostaja pri 2,00 odstotka, za operacije glavnega refinanciranja pri 2,15 in za mejno posojilo pri 2,40 odstotka – na ravni, kjer so od junija lani.

Odločitev je padla na dan, ko je Eurostat objavil aprilsko inflacijo: 3 odstotki, najvišje od septembra 2023, z 2,6 odstotka marca in 1,9 februarja. Cene energentov so na letni ravni poskočile za 10,9 odstotka, dvakrat hitreje kot mesec prej. BDP evrskega območja je obenem v prvem četrtletju zrasel za komaj 0,1 odstotka.

Lagarde je na tiskovni konferenci te podatke postavila v okvir, ki je presenetil del analitikov. Zavrnila je ocene, da je evrsko območje v stagflaciji. Gospodarstvo po njenih besedah še vedno raste, brezposelnost ostaja pri 6,2 odstotka, blizu zgodovinskih minimumov, dolgoročna inflacijska pričakovanja pa so zasidrana pri okoli dveh odstotkih.

Jedro njene argumentacije je razlikovanje med neposrednimi in posrednimi učinki energetskega šoka. Neposredni učinki so jasno vidni – cene energentov poganjajo inflacijo nad cilj. A posredni učinki, ki bi bili razlog za dvig obrestnih mer – prenos visokih cen energije v plače, prodajne cene in širšo inflacijo – zaenkrat niso potrjeni. Kazalnik plačnih pritiskov ECB po njenih besedah še naprej napoveduje umirjanje stroškov dela v letu 2026. Kreditni standardi za posojila podjetjem so se v prvem četrtletju že zaostrili sami od sebe, ker so banke postale bolj zaskrbljene glede tveganj, ki jih prinaša vojna.

Lagarde je obenem jasno povedala, da tudi če bi se spopadi na Bližnjem vzhodu končali danes, posledice energetskega šoka za inflacijo in gospodarsko aktivnost ne bi izginile. ECB bo analizirala, kako se te posledice prenašajo v gospodarstvo – v cene, plače, inflacijska pričakovanja – in se odzvala na podlagi podatkov. “Dlje ko vojna traja in dlje ko cene energentov ostajajo visoke, močnejši bo vpliv na širšo inflacijo in gospodarstvo,” je dejala. Dobavni roki se že podaljšujejo, vhodne cene rastejo, zaupanje potrošnikov in podjetij pa od začetka vojne pada.

ECB se torej ne zavezuje vnaprej k nobeni poti obrestnih mer. A trgi to sporočilo berejo kot odštevanje do junija. Po podatkih LSEG vlagatelji do konca leta pričakujejo dvig za skupaj 50 bazičnih točk, trije od štirih pa stavijo na prvo zvišanje že na junijskem zasedanju.

“Dobri časi ECB so mimo,” je za CNBC komentiral Carsten Brzeski, vodja makroekonomskih raziskav pri ING. ECB se je po njegovi oceni vrnila v krizni način in se osredotoča na tekoče podatke – “vozi na videz”, kot je dejal. Brzeski ocenjuje, da ECB pričakuje en sam inflacijski val, od goriva prek prevoznih stroškov do živil. Dokler gre za enkraten val, dviga ne bo.

Oliver Rakau, glavni ekonomist za Nemčijo pri Oxford Economics, za CNBC meni, da cene energentov zaenkrat niso dovolj nad napovedmi ECB, da bi upravičile dvig, a dodaja, da je letvica za ukrepanje nizka. Analitiki BNP Paribas ocenjujejo, da aprilski zastoj pomeni le to, da ECB za ukrepanje še nima dovolj podatkov, in pričakujejo 25-bazični dvig junija, če cene energentov ne upadejo.

Predsednik nemške zvezne banke Joachim Nagel je sredi aprila Hormuško ožino označil za “peto svetovnega gospodarskega sistema” in priznal, da se ECB nahaja nekje med osnovnim in neugodnim scenarijem. Yael Selfin, glavna ekonomistka pri KPMG, za CNBC napoveduje, da bo ECB junija začela cikel zviševanja obrestnih mer. Obresti v evrskem območju so v nevtralnem območju, fiskalna politika je bolj restriktivna kot leta 2022, trg dela mehkejši. “A z naraščajočo inflacijo in motnjami v dobavi energentov, ki ne pojenjajo, bo ECB verjetno junija začela zviševati obresti,” je sklenila.

Mark Wall, glavni evropski ekonomist Deutsche Bank, je danes ocenil, da sporočilo ECB ne predpostavlja junijskega dviga, a ga tudi ne izključuje. Po njegovih besedah ECB “izseva mirno zaupanje”, a “obenem narašča zaskrbljenost, dokler se spopadi nadaljujejo”.

V slovenskem gospodarstvu je ta napetost že vidna. Po podatkih aprilskega mesečnega biltena Banke Slovenije se je industrijska proizvodnja februarja medletno znižala za 2,5 odstotka, skupna zaposlenost je padla za 0,1 odstotka. Inflacija je marca dosegla 2,5 odstotka, stanovanja in komunalne storitve pa so se podražile za 5,8 odstotka.

Obenem se nadaljuje kreditna ekspanzija, ki so jo sprožile predvojne nizke obrestne mere. Obrestne mere za nova stanovanjska posojila z vezano obrestno mero nad deset let so se znižale z 3,56 odstotka v letu 2024 na 2,86 v letu 2025. Obseg stanovanjskih posojil je dosegel 15 milijard evrov, kar je rekord. Gospodinjstva so najemala poceni posojila v trenutku, ko se je zunanja situacija poslabšala. Junijski dvig obrestnih mer ECB – če do njega pride – bo ta trend prekinil in podražil posojila, ki so v letu 2025 poganjala edini del slovenskega BDP, ki je konstantno rasel: potrošnjo gospodinjstev.

BDP Slovenije je v letu 2025 zrasel za 1,1 odstotka, nominalni pa dosegel 70,5 milijarde evrov. A podatki biltena segajo do februarja in marca. Pravi učinek zaprtja Hormuške ožine – skozi katero teče petina svetovne pomorske trgovine z nafto – bo viden šele v podatkih za drugo četrtletje.