Evropske delnice najvišje v zgodovini, Nasdaq zaradi Nvidie zjutraj 1,15 odstotka nižje

Evropski indeks Stoxx 600 se je v sredo zvišal za 0,73 odstotka na 663,1 točke, kar je najvišja zaključna raven v njegovi zgodovini, vlagatelji pa so kupovali predvsem delnice dobaviteljev energetske opreme in infrastrukture za umetno inteligenco. V New Yorku so se podražile delnice proizvajalcev čipov in ponudnikov računske zmogljivosti, pocenile pa so se delnice družb, ki čipe kupujejo za svoje podatkovne centre. Ameriški S&P 500 se je zvišal za 1,31 odstotka na 7.619,38 točke, Dow Jones pa za 0,49 odstotka.

Delnice družbe CoreWeave, ki v najem oddaja računsko zmogljivost za umetno inteligenco, so se podražile za 24,7 odstotka na 60,77 dolarja, potem ko je družba napovedala, da bo v prvi polovici leta 2028 dosegla prilagojeni dobiček. Delnice proizvajalca pomnilniških čipov, družbe Micron, so pridobile 11,9 odstotka. Tehnološki sektor indeksa S&P 500 se je po podatkih agencije Reuters okrepil za 2,7 odstotka, Nasdaq 100 pa za 2,28 odstotka. Delnice družb Microsoft, Meta in Amazon so izgubile od 1,7 do 2,3 odstotka.

V Frankfurtu so se delnice družbe Siemens Energy podražile za 10,8 odstotka na 132,76 evra, najbolj med delnicami v indeksu DAX. Družba je v sredo objavila rezultate poslovnega leta 2026 in za poslovno leto 2026/27 napovedala rast primerljivih prihodkov med 14 in 16 odstotki ter okoli pet milijard evrov čistega dobička, je poročala nemška borzna revija Der Aktionär. Analitik banke JPMorgan Phil Buller je v sredo ciljno ceno delnice ohranil pri 245 evrih, kar je 84,5 odstotka nad zaključno ceno. Delnice družbe Infineon so pridobile 6,3 odstotka, delnice nizozemske družbe ASML pa 3,1 odstotka. Frankfurtski DAX se je zvišal za 1,06 odstotka na 26.626 točk, Euro Stoxx 50 pa za odstotek na 6.393 točk. Pariški CAC 40 je pridobil 0,66 odstotka, londonski FTSE 100 0,78 odstotka, milanski FTSE MIB 0,37 odstotka in madridski IBEX 35 0,46 odstotka.

Delnica družbe Nvidia se je v rednem trgovanju podražila za 2,87 odstotka na 173,73 dolarja, po zaprtju borze pa je padla na 158,78 dolarja. Terminske pogodbe na indeks Nasdaq 100 so bile v četrtek zjutraj 1,15 odstotka nižje. Časnik The Wall Street Journal je poročal, da upravni odbor družbe pripravlja odstavitev izvršnega direktorja Jensena Huanga, odbor pa se je po poročanju agencije Reuters sestal v sredo zvečer. Družba do 6.40 v četrtek odločitve ni objavila. Če se bo padec po zaprtju ohranil tudi v četrtkovem trgovanju, bo Nvidia od nedelje, ko je upravni odbor napovedal preiskavo poročil, da je bil Huang tarča tuje obveščevalne službe, izgubila okoli 600 milijard dolarjev tržne vrednosti, je izračunala francoska televizija France 24.

Ekonomist banke Goldman Sachs David Mericle je po poročanju agencije Reuters v napoved dodal še tretji dvig ključne obrestne mere ameriške centralne banke marca 2027, po katerem bi bila obrestna mera v razponu od 4,25 do 4,50 odstotka. Trg ameriških državnih obveznic je bil v sredo zaradi dneva veteranov zaprt. Evro je bil v četrtek zjutraj vreden 1,108 dolarja, kar je po podatkih portala Trading Economics 1,2 odstotka manj kot pred tednom dni in 5,6 odstotka manj kot na začetku leta. Šibkejši evro podraži nafto za kupce v evrskem območju, ker se z nafto trguje v dolarjih, tečaj pa je ena od spremenljivk v modelu za izračun reguliranih cen goriv v Sloveniji.

Severnomorska nafta brent se je v sredo podražila za 1,39 odstotka na 92,76 dolarja za sod, ameriška WTI pa za 0,57 odstotka na 86,53 dolarja. Zlato se je pocenilo za 1,09 odstotka na 3.987,84 dolarja za unčo. Nafta brent se je v četrtek zjutraj pocenila za 1,05 odstotka na 91,78 dolarja za sod, nafta WTI pa za 1,09 odstotka na 85,58 dolarja.