Gnojila dražja za 16 odstotkov, krompir pa cenejši za 30 odstotkov: paradoks slovenskega kmetijstva

kmet, traktor, polje, gnojila
Foto: Pexels

V marcu se je kmet pri nas znašel v nezavidljivi situaciji, saj je moral gnojila plačati več, dobil pa je manj za pridelek. Mleko je prav tako prodajal ceneje. Skupna vrednost odkupa je zrasla, a ne zato, ker bi cene šle navzgor, ampak ker mora kmet pridelati več, da ohrani isti prihodek.

Gnojila so se marca medletno podražila za 16 odstotkov. Dušikova gnojila, ki so za poljedelstvo ključna, so se v enem mesecu podražila za četrtino, kažejo podatki statističnega urada. To je neposredna posledica zaprtja Hormuške ožine in višjih cen nafte, ker je proizvodnja dušikovih gnojil energetsko intenzivna.

Energija in maziva so se medletno pocenili za 5,7 odstotka, krmila za 4,2 odstotka. Vzdrževanje opreme in zgradb je dražje za okoli 2 odstotka. Skupaj so se inputi v kmetijstvu marca podražili za 1,6 odstotka glede na februar in za 1,3 odstotka glede na lanski marec.

Na drugi strani so se cene pridelkov znižale. Krompir je marca izgubil skoraj tretjino vrednosti glede na lani, zelenjadnice pa so cenejše za skoraj četrtino. Mleko, ki je za slovensko živinorejo osrednji proizvod, je bilo cenejše za skoraj 19 odstotkov.

Sadje in vino sta se tudi podražila, sadje za 7,3 odstotka, vino pa za 5,3 odstotka. Živali za zakol so bile dražje za 10,5 odstotka. Govedo se je podražilo za 20 odstotkov, prašiči pa pocenili za 8,4 odstotka.

Kljub nižjim cenam je skupna vrednost odkupljenih kmetijskih pridelkov medletno porasla za 2,3 odstotka. To ni zato, ker bi cene šle navzgor, ampak zato, ker je bila količina odkupa večja. V poljedelstvu se je vrednost odkupa dvignila za 7,1 odstotka, ker je bilo odkupljenih žit za skoraj 30 odstotkov več in zelenjadnic za skoraj 20 odstotkov več.

Kmetje so prodali več pridelkov, a po nižjih cenah. Njihovo poslovanje je pod pritiskom višjih stroškov inputov in nižjih cen pridelkov. Morajo pridelati več, da ohranijo isti prihodek. Nestanovitnost cen ni nov problem slovenskega kmetijstva. A krepi kombinacija dražjih inputov in cenejših pridelkov (v istem obdobju) pritisk na sektor, ki je že tako ranljiv.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji