Hrvaški pokojninski skladi, ki so septembra 2020 ob borznem popravku pokupili praktično vse razpoložljive delnice NLB po ceni 34 evrov, so od takrat samo iz dividend dobili nazaj več kot celotno začetno naložbo. Predsednik uprave banke Blaž Brodnjak je to na ATVP-jevem Dnevu slovenskega kapitalskega trga označil za svojo največjo bolečino. Približno 10 odstotkov delnic NLB je v rokah hrvaških skladov, znatno več od vseh slovenskih zasebnih vlagateljev skupaj, če odštejemo državno lastništvo.
Samo od leta 2022 do 2025 je NLB svojim delničarjem izplačala 34,36 evra bruto dividend na delnico, skoraj enako, kolikor so hrvaški skladi pred pol desetletja plačali za vstop v lastništvo. Tečaj delnice se je s 34 evrov povzpel na 230 evrov ob petkovem zaključku na Ljubljanski borzi, skupni donos z dividendami presega 670 odstotkov. Za leto 2026 je uprava napovedala 13,85 evra bruto dividende na delnico, samo eno letošnje izplačilo prinaša donos, ki presega 40 odstotkov izvirne cene nakupa.
“Bodoči hrvaški upokojenci so nam verjeli bolj, kot smo mi sami sebi. To je zame največja bolečina,” je dejal Brodnjak v izjavi, ki jo je povzel borzni komentar RTV Slovenije. Hrvaški skladi po njegovih besedah niso samo zaslužili, ampak so pokazali, kaj stane slovenska skepsa do lastnih podjetij. Brodnjak razlog vidi v slabih preteklih izkušnjah in nezaupanju v korporativno upravljanje, čeprav podjetij ne vodijo več politični nastavljenci.
| DIVIDENDNI DONOS DELNICE NLB NA VSTOPNO CENO 34 EVROV IZ SEPTEMBRA 2020 | |||
|---|---|---|---|
| Leto izplačila | Bruto dividenda na delnico | Kumulativno izplačilo | Donos na vstopno ceno |
| 2022 (za poslovno leto 2021) | 5,00 EUR | 5,00 EUR | 14,7 % |
| 2023 (za poslovno leto 2022) | 5,50 EUR | 10,50 EUR | 30,9 % |
| 2024 (za poslovno leto 2023) | 11,00 EUR | 21,50 EUR | 63,2 % |
| 2025 (za poslovno leto 2024) | 12,86 EUR | 34,36 EUR | 101,1 % |
| 2026* (predlog uprave) | 13,85 EUR | 48,21 EUR | 141,8 % |
| Lider.si | Vir: NLB, Ljubljanska borza | *predlog uprave za skupščino junija 2026 | |||
Podobno zgodbo vidi Brodnjak pri Novi KBM. Slovenija je drugo največjo banko leta 2015 prodala skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) za 250 milijonov evrov, Apollo pa je svoj delež nekaj let pozneje preprodal madžarskemu OTP-ju za neuradno okoli milijardo evrov. Domači vlagatelji priložnosti ob kriznih trenutkih niso prepoznali, tujci so jo.
INR-računi, ki so na voljo od marca, so po Brodnjakovih besedah prvi resen korak za razvoj slovenskega kapitalskega trga v zadnjih dvajsetih letih. Do sredine aprila je bilo v Sloveniji odprtih več kot 7.000 računov, NLB je eden od šestih registriranih ponudnikov. Po njegovih podatkih je banka že pred uvedbo INR-ov beležila pritok več tisoč novih malih vlagateljev. “Slovenci, ki so uspeli, nam zaupajo in to z večjimi zneski. Govorimo o milijonih, ne o nekaj tisoč evrih,” je dodal.
NLB delnica je kljub več kot štirikratni rasti od kotacije leta 2018 po Brodnjakovi oceni še vedno radikalno podvrednotena. Trguje se pri devetkratniku letnega dobička na delnico, primerljive evropske banke dosegajo dvanajstkratnike. Uprava cilja na 50 milijard evrov bilančne vsote do leta 2030 brez prevzemov, ob uspešnem prevzemu Addiko banke, za katero je NLB v začetku aprila objavila prevzemno namero, bi bilančna vsota že letos zrasla na 38 milijard.
