Inflacija v maju med 2,6 in 4,0 odstotka, trije scenariji za Slovenijo

Trošarine na dizelsko gorivo in kurilno olje so v Sloveniji že na najnižji ravni, ki jo dovoljuje evropska direktiva. Vlada je oprostila tudi plačilo okoljske dajatve. Edini preostali fiskalni instrument ostaja trošarina na 95-oktanski bencin, kjer ima na razpolago še približno 11 centov na liter do evropskega minimuma. A aprilski inflacijski podatki, po katerih je rast cen dosegla 3,4 odstotka po harmoniziranem indeksu in za 0,4 odstotne točke presegla povprečje evroobmočja, nakazujejo, da naftni šok šele dosega Slovenijo z vso močjo. Cena nafte Brent je konec aprila presegla 114 dolarjev za sod, Mednarodna agencija za energijo pa opozarja na šok ponudbe brez primere po zaprtju Hormuške ožine.

Na prvi pogled so ti podatki nelogični. Slovenija ima najcenejše gorivo med sosednjimi državami. Poln 50-litrski rezervoar bencina v Sloveniji stane 73 evrov, v Avstriji 85 evrov, v Italiji skoraj 95 evrov. Pa vendar je slovenska inflacija nad povprečjem evroobmočja, avstrijska pa primerljiva ali celo nižja.

Največji delež k inflaciji je prispeval zamik pri odpuščanju cen elektrike in plina. Med letoma 2022 in 2024 je Slovenija regulirala cene elektrike in plina za gospodinjstva, razliko med tržno in omejeno ceno pa pokrivala iz proračuna. Po prenehanju regulacije se ti stroški vračajo v sistem, ne več neposredno skozi položnice, ampak skozi višje omrežnine, prispevke in druge stalne postavke. Skupina stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva je bila aprila za 9,7 odstotka dražja kot pred enim letom in sama prispevala 1,2 odstotne točke k skupni 3,1-odstotni inflaciji. Mnoge druge članice evroobmočja, med njimi Avstrija, so odpuščanje zamrznjenih cen opravile prej. Avstrija je avgusta 2024 ukinila subvencije za elektriko in plin, zato se ji je ta učinek v inflaciji pokazal že v drugi polovici 2024 in v začetku 2025. V Sloveniji ta prehod poteka pozneje, inflacijski odmev pa se pojavlja šele zdaj.

Na inflacijo pritiskajo tudi plače. Cene storitev so bile v Sloveniji aprila za 3,6 odstotka višje kot pred enim letom, v evroobmočju za tri odstotke. Kolektivne pogodbe iz let 2023 in 2024 so prinesle štiri- do petodstotne dvige plač v javnem sektorju, ki se neposredno prelivajo v cene zdravstvenih storitev, izobraževanja in gostinstva. Zdravstvo je na letni ravni poskočilo za 5,3 odstotka, restavracije in nastanitvene storitve za 2,6 odstotka. Po podatkih UMAR bo nominalna rast plač letos dosegla 6,7 odstotka. V javnem sektorju se bo sicer umirila z lanskih 9,4 odstotka na približno 6,5 odstotka, a to je še vedno trikrat več od dvoodstotnega cilja ECB za stabilnost cen. Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc opozarja, da so stroški dela v zasebnem sektorju v šestih letih zrasli za 44 odstotkov, dvakrat hitreje kot v povprečju EU.

Gorivo samo po sebi je prispevalo manj, kot sugerirajo časopisni naslovi. Aprilski skok cen goriv na črpalkah – mesečno za 18,6 odstotka pri bencinu in 32,1 odstotka pri kurilnem olju – je prispeval 0,7 odstotne točke k inflaciji skozi kategorijo prevoz. Vlada je od marca trikrat posegla v trošarine in enkrat oprostila okoljsko dajatev. Brez teh posegov bi po ocenah ministrstva za okolje, podnebje in energijo liter bencina stal 1,80 evra, liter dizla 1,89 evra, liter kurilnega olja pa 1,56 evra. Dejansko potrošniki plačajo občutno manj, a razlika bremeni javne finance. Za dizelsko gorivo je trošarina od 24. marca na 0,33 evra za liter, torej na evropskem minimumu. Za kurilno olje je pri 0,07875 evra za liter. Edini preostali prostor za znižanje je pri 95-oktanskem bencinu, kjer je trošarina 0,47457 evra za liter, evropski minimum pa približno 0,36 evra.

Oblačila in obutev so bila za 2,9 odstotka cenejša kot pred enim letom. Cene poltrajnega blaga so padle za 2,2 odstotka, trajnega za 0,4 odstotka. Sladkor, slaščice in sladice so se pocenile za 4,2 odstotka, zavarovanja, povezana s prevozom, za 14,2 odstotka. A ta znižanja skupaj odtehtajo le pol odstotne točke, medtem ko sama energetska skupina prinese 1,2 odstotne točke v nasprotni smeri.

GZS je v pomladanski napovedi znižala oceno gospodarske rasti za leto 2026 na 2,0 odstotka in zvišala napoved inflacije na 3,1 odstotka. Napoved predpostavlja ceno Brenta pri 92 dolarjih za sod in povišane cene energentov vsaj do tretjega četrtletja. Nafta pa je konec aprila že presegla 114 dolarjev, torej 24 odstotkov nad predpostavko GZS. Banka Slovenije v aprilskem pregledu makroekonomskih gibanj opozarja, da bodo višje cene energentov in gnojil na veleprodajnih trgih v prihodnjih mesecih predstavljale tveganje za okrepitev inflacijskih pritiskov, saj se lahko višji stroški postopno prenesejo vzdolž nabavnih verig v končne cene blaga in storitev.

Majska inflacija bo odvisna od cene nafte, sezonskih učinkov in baznega efekta. V aprilske podatke so se prelile cene iz februarja in marca, ko je Brent stal okoli 103 dolarje za sod. Od takrat je nafta dosegla 114 dolarjev, z znotrajdnevnim vrhom čez to mejo, ki je bil najvišji od junija 2022. Že 1. maja pa je Brent padel na 108 dolarjev, v upanju, da se bodo pogajanja z Iranom obnovila, volatilnost ostaja visoka. Sezonsko maj prinaša počitniške pakete, gostinske podražitve ob začetku turistične sezone in dražje letalske karte. Lani so počitniški paketi v maju prispevali pol odstotne točke k mesečni inflaciji. Maja 2025 je bila inflacija v Sloveniji 2,4-odstotna, kar je razmeroma nizka osnova za medletno primerjavo.

Majska inflacija se bo po ocenah Lider.si gibala v pasu med 3,0 in 3,5 odstotka, ob zaostritvah na naftnih trgih pa bi lahko presegla tudi to mejo. Če se pogajanja z Iranom obnovijo in Brent pade pod 100 dolarjev, bi se inflacija lahko vrnila proti 2,7 odstotka, a ta scenarij je ob trenutni geopolitični sliki najmanj verjeten. UMAR v pomladanski napovedi iz marca ocenjuje, da bo povprečna letna inflacija znašala 2,5 odstotka, a ta napoved je bila pripravljena pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu in pred zaprtjem Hormuške ožine. Z aprilskimi podatki je ta ocena že presežena.