Banka Slovenije je danes objavila poročilo o finančni stabilnosti. Kapitalska ustreznost je visoka, dobiček nadpovprečen, nedonosnih posojil je malo. A za to solidno fasado se kopičijo tveganja, ki jih Banka Slovenije ocenjuje kot naraščajoča. Vojna na Bližnjem vzhodu, dražja energija in negotovost v mednarodnem okolju so tema, ki prežema celotno poročilo.
Guverner Primož Dolenc je na novinarski konferenci povedal, da tveganja za slovenski finančni sistem prihajajo predvsem iz zunanjega okolja. To ni nova ugotovitev, je pa tokrat izrečena z več teže. Slovenija je majhno, odprto gospodarstvo, ki je izjemno občutljivo na zunanje šoke. Ko se cene nafte in plina dvignejo zaradi motenj pri Hormuški ožini, to čuti vsako slovensko podjetje, ki kupi surovine ali pošlje blago na tuji trg.
Slovensko bančništvo je v letu 2025 ustvarilo 991 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo. Številka je za 17,4 odstotka nižja od leta 2024. Razlog ni en sam. Neto obrestni prihodki so se zmanjšali za desetino, ker je Evropska centralna banka zniževala obrestne mere, banke pa so dobiček iz visokih obrestnih mer postopoma izgubile. Hkrati so rasle neto oslabitve in rezervacije, ker so nekatera podjetja iz predelovalnih dejavnosti začela imeti težave z odplačevanjem dolgov.
Donosnost na kapital je padla na 14,4 odstotka, kar je za 5,5 odstotne točke manj kot leto prej. Kljub temu ostaja donosnost visoko nad povprečjem evrskega območja, kjer je znašala manj kot deset odstotkov. Slovenija je torej še vedno med bolj dobičkonosnimi bančnimi sistemi v Evropi, a se prednost topi.
Zanimiv detajl iz poročila je tudi to, da je neto obrestna marža slovenskega bančnega sistema bila v prvem delu leta 2025 najvišja med vsemi državami evrskega območja. Razlog ni v tem, da bi banke zaračunavale posebej visoke obrestne mere za posojila, ampak v tem, da so variabilne vloge plačevale izjemno malo. Delež vlog na vpogled je bil 86,3 odstotka pri gospodinjstvih in 77 odstotkov pri podjetjih, obrestne mere zanje pa so stagnirale tik nad nič. Banke so torej zaslužile na razliki med tem, kar so prejele za posojila, in tem, koliko so plačale za vloge.
Nedonosna posojila pokvarila sliko
Delež nedonosnih posojil se je konec leta 2025 povečal na 1,6 odstotka, kar je najvišja raven po letu 2021. Problem ni razpršen po celotnem gospodarstvu, ampak skoncentriran pri nekaj podjetjih iz predelovalnih dejavnosti, predvsem pri proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter motornih vozil.
Ravno te panoge so najbolj energetsko intenzivne, ravno te so bolj kot ostale izpostavljene motnjam v dobavnih verigah in ravno te so odvisne od izvoznega povpraševanja, ki je v zadnjem letu zaostajalo. Banka Slovenije v poročilu opozarja, da se lahko kreditno tveganje v teh panogah ob nadaljnji rasti cen energentov še poveča.
Paradoks je v tem, da imajo gospodinjstva nedonosnih posojil manj kot kadarkoli prej. Delež je padel na 1,4 odstotka, kar je najnižja vrednost odkar Banka Slovenije ta kazalnik sploh spremlja. Rast plač, nizka brezposelnost in stabilen trg dela gospodinjstva ščitijo pred finančnimi težavami. Trg dela torej deluje kot blažilnik, ki absorbira del pritiska iz zunanjega okolja.
Cene nepremičnin rastejo, ponudba ne
Stanovanjska posojila so v letu 2025 zrasla za 8,8 odstotka, kar je med višjimi stopnjami v evrskem območju. Cene stanovanjskih nepremičnin so se v zadnjem četrtletju 2025 dvignile za 5,8 odstotka medletno, v Mariboru pa so rabljeni stanovanji podražili za kar 12,3 odstotka. Banka Slovenije ocenjuje, da so stanovanja precenjena, a manj kot leta 2008.
Ponudba ne sledi povpraševanju in po vsej verjetnosti ne bo hitro. Gradbena podjetja se pritožujejo nad pomanjkanjem usposobljenih delavcev, že polovica vseh gradbenih delavcev v Sloveniji je tujcev. Cene gradbenega materiala ostajajo visoke, zazidljivih zemljišč je malo, postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja so dolgotrajni. Novela zakona iz konca leta 2025 je sicer predvidela 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj do leta 2034, a to je dolgoročen ukrep, ki kratkoročno pritiska na cene ne bo omilil.
Kibernetski napadi postajajo resna težava
Eno izmed poglavij, ki ga je Banka Slovenije prvič obravnavala z večjo resnostjo, zadeva kibernetsko tveganje. Banke v letu 2025 niso poročale o večjih incidentih z materialno škodo, so pa opazile nov trend: phishing napade, ki jih ustvarjajo orodja generativne umetne inteligence. Sporočila so postala bolj osebno usmerjena, bolj prepričljiva in zato učinkovitejša.
Skupna škoda, ki so jo utrpeli koristniki bank v Sloveniji v letu 2025 zaradi spletnih goljufij, je znašala 40 milijonov evrov. To je 33 odstotkov več kot leto prej. Banka Slovenije opozarja, da bo ta trend v prihodnje rastel, zlasti ker geopolitične napetosti krepijo motivacijo državno sponzoriranih hekerskih skupin.
Skrb glede vojne na Bližnjem vzhodu
Banka Slovenije ne ocenjuje geopolitičnih scenarijev, a jasno opisuje mehanizme prenosa tveganj v domače gospodarstvo. Višje cene nafte in plina podražijo surovine in energijo za podjetja, ki znižajo marže ali dvignejo cene. Višja inflacija pomeni pritisk na realne plače gospodinjstev in potencialno višje obrestne mere ECB. Višje obrestne mere pomenijo dražje stanovanjske kredite. Motnje v dobavnih verigah zadevajo izvoznike. Vse skupaj se na bančni sistem prelije z zamikom, a se prelije.
Guverner je na novinarski konferenci pojasnil, da ECB ima čas za premišljeno ukrepanje, ker so inflacijska pričakovanja zaenkrat še pod nadzorom. Toda trgi so hitrejši od centralnih bank. Pričakovanja glede zvišanja obrestnih mer ECB v letu 2026 so se od izbruha konflikta bistveno spremenila: konec februarja so trgi predvidevali stabilne obrestne mere, zdaj pričakujejo vsaj dva dviga.
Za Slovenijo to pomeni, da se bo pocenjevanje posojil, ki je blagodejno vplivalo na stanovanjski trg in potrošnjo v letu 2024 in 2025, verjetno ustavilo. Morebitni dvig obrestnih mer bi zmanjšal povpraševanje po stanovanjskih posojilih in upočasnil kreditno rast, ki je bila eden od stebrov bančne dobičkonosnosti.
En odgovor
Posledice vsega tega so neizbežne.