Italija je letos postala najbolj zadolžena država v evrskem območju. Italijanski dokument o javnih financah postavlja javni dolg pri 138,6 odstotka BDP, grška agencija za upravljanje dolga pa pri 136,8 odstotka. Mednarodni denarni sklad daje skoraj enake številke: 138,4 za Rim, 136,9 za Atene.
Še pred dvema letoma naj bi do preobrata prišlo šele leta 2028. Pospešila ga je Grčija, ki je dolg krčila veliko hitreje od napovedi, medtem ko je Italija počasi drsela navzgor.
Leta 2020 je grški dolg presegal 210 odstotkov BDP. V petih letih je Atene izboljšala primarni saldo za 12 odstotnih točk in dosegla proračunski presežek 5 odstotkov BDP. Gospodarstvo je med letoma 2021 in 2025 raslo s povprečno 7,7 odstotka letno. Januarja letos je grška desetletnica privabila 50 milijard evrov povpraševanja pri donosu 3,47 odstotka. Vlagatelji Grčije ne obravnavajo več kot tveganje.
Italijanska aritmetika dela v nasprotno smer. Rast BDP za leto 2026 je ocenjena na 0,6 odstotka. Primanjkljaj je programiran pri 2,9 odstotka, pod evropsko mejo, a dolg vseeno narašča, ker obresti na obstoječi dolg rastejo hitreje od BDP. Na to se nalagajo še davčni krediti iz pandemije, zlasti Superbonus, ki se še vedno pretvarjajo v dejanski denarni odliv iz proračuna.
Minister Giancarlo Giorgetti stavi na jesenske revizije. Upa, da bodo podatki Eurostata o dejanskih stroških Superbonusa znižali primanjkljaj za leto 2025 in Italijo potegnili iz postopka čezmernega primanjkljaja. Komisar Valdis Dombrovskis je to označil za “teoretično možno”. A tudi če se izračun izide, Rim ostane pri 138,6 odstotka in brez simboličnega ščita, ki ga je desetletje nudila Grčija pred njim na lestvici.
Slovenija je v bistveno drugačnem položaju: javni dolg 65,7 odstotka BDP, primanjkljaj pod 3 odstotki, maja napovedani rezi za 370 milijonov evrov. A Italija je eden prvih dveh trgovinskih partneric slovenskega gospodarstva. Ko Rim plačuje višje obresti, se to pozna v celotni regiji.
Lekcija iz primerjave je kratka. Grčija je s 7,7-odstotno rastjo in petodstotnim proračunskim presežkom v petih letih znižala dolg za več kot 70 odstotnih točk. Italija z rastjo pod enim odstotkom dolga ne zmore niti stabilizirati. Številke ne odpuščajo.
Evropska komisija bo junija pregledala fiskalne položaje članic. Za Rim je vprašanje, ali Bruselj sprejme revizijo podatkov o Superbonusu kot podlago za zaprtje postopka ali zahteva nove reze. Od odgovora je odvisna cena, ki jo Italija plačuje za zadolževanje. Ta cena se prelije tudi čez Alpe.
