Predsednik vlade Janez Janša v intervjuju za revijo Obrtnik poudarja, da mora Slovenija izboljšati pogoje za podjetništvo, investicije in zaposlovanje. Med ključnimi problemi izpostavlja stroške dela, davčno okolje, cene energije, birokracijo in počasno pridobivanje dovoljenj.
“Država mora biti servis gospodarstva, ne njegov dodatni strošek,” pravi Janša. Po njegovih besedah podjetniki pri odločitvah o investicijah danes hitro primerjajo stroške poslovanja med državami. Slovenija zato tekmuje za kapital z drugimi državami srednje Evrope, pri čemer bo morala ponuditi bolj predvidljivo poslovno okolje.
Janša posebej izpostavlja mala in srednja podjetja. Slovenija po njegovem ne more dolgoročno temeljiti na nekaj velikih podjetjih ali državi kot največjem zaposlovalcu, temveč potrebuje široko podjetniško bazo, od družinskih podjetij in obrtnikov do zagonskih in hitro rastočih tehnoloških podjetij. Cilj bi moral biti, da podjetje, ki danes zaposluje pet ali deset ljudi, čez deset let zaposluje 50 ali 100 ljudi in pri tem ostane v Sloveniji. Za to so po njegovih besedah potrebni znanje, dostop do kapitala, infrastruktura in predvsem stabilno ter predvidljivo poslovno okolje.
Tudi evropsko gospodarstvo po njegovem mnenju zaostaja predvsem zaradi konkurenčnosti. Evropska podjetja po znanju, kakovosti in inovativnosti niso nujno slabša od ameriških ali azijskih, vendar imajo več pravil, postopkov in stroškov. “Potrebujemo tri stvari: cenejšo energijo, manj birokracije in več vlaganj v produktivnost,” pravi. Slovenija je pri tem posebej izpostavljena, ker je močno izvozno gospodarstvo in bi jo slabša konkurenčnost Evrope hitro prizadela.
Razbremenitve gospodarstva ob rasti javne porabe
Pri razbremenitvah gospodarstva bo pomemben tudi položaj javnih financ. Odhodki državnega proračuna so bili v prvem polletju letos 12,3 odstotka višji kot leto prej, prihodki pa so se povečali za 8,4 odstotka. Primanjkljaj je znašal 1,2 milijarde evrov. Janša zato pravi, da država ne more brez premisleka obljubljati vsega, hkrati pa zagovarja nižje stroške dela, večje neto dohodke zaposlenih in manj birokracije. Po njegovem bi lahko kombinacija nižjih stroškov dela, poenostavljenih postopkov in več investicij dolgoročno povečala tudi prihodke javnih blagajn.
Pri poslovnem okolju kot ključni besedi izpostavlja stabilnost in predvidljivost. Podjetnik mora vedeti, kakšna bo njegova davčna obremenitev, kakšni bodo stroški dela ter koliko časa bo potreboval za izvedbo investicije. Med prednostnimi ukrepi navaja stabilnejši davčni sistem, digitalizacijo postopkov, hitrejše odločanje države in načelo “molk pomeni soglasje”.
Energija ostaja pomemben strošek
Poseben problem so cene energentov. Janša meni, da so energetski šoki pokazali, da energija ni zgolj gospodarsko vprašanje, temveč tudi vprašanje konkurenčnosti in nacionalne varnosti.
Ob tem napoveduje interventni zakon, s katerim naj bi predvsem avtoprevoznikom, pa tudi drugim dejavnostim, med njimi kmetom, pomagali blažiti stroške energentov.
Vlada je ustanovila tudi Strateški svet za gospodarstvo. Janša od njega pričakuje predvsem konkretne predloge, ki jih bo mogoče relativno hitro prenesti v zakonodajo ali prakso. Namen sveta je izboljšanje gospodarskega okolja, povečanje konkurenčnosti in ustvarjanje pogojev za višjo dodano vrednost.
Janša ima za podjetnike preprosto sporočilo: “Če imate dober projekt, ga razvijajte.” Po njegovem brez podjetništva ni investicij, brez investicij ni večje produktivnosti, brez produktivnosti pa ni višjih plač in dolgoročno višje dodane vrednosti.
