Na vsakih sto državljanov Slovenije, ki so se leta 2025 odselili v tujino, se jih je iz tujine priselilo 80, leto prej pa 94. Izračun temelji na podatkih Statističnega urada RS o meddržavnih selitvah državljanov Slovenije vseh starosti, v katerih razlog selitve ni zabeležen, število državljanov pa se povečuje tudi s sprejemi v državljanstvo, ki jih je bilo lani 2.015.
Po podatkih Statističnega urada se je lani v Slovenijo priselilo 3.950 državljanov Slovenije ali za 17 odstotkov manj kot leta 2024, odselilo pa se jih je 4.928. Neto odliv je znašal 978 oseb, leto prej pa 325. Priseljeni slovenski državljani so največkrat prihajali iz Avstrije (19 odstotkov) in Nemčije (18 odstotkov), sledile so Hrvaška, Švica in Italija. Med odseljenimi jih je petina odšla v Avstrijo, 17 odstotkov v Nemčijo, sledita pa Hrvaška in Italija.
| Vrnitve in odselitve državljanov Slovenije, 2021-2025 | |||
| Meddržavne selitve državljanov Slovenije — vse starosti | |||
| Leto | Priseljeni | Odseljeni | Vrnitve na 100 odselitev |
| 2021 | 3.962 | 5.821 | 68 |
| 2022 | 3.708 | 6.430 | 58 |
| 2023 | 4.031 | 5.627 | 72 |
| 2024 | 4.773 | 5.098 | 94 |
| 2025 | 3.950 | 4.928 | 80 |
| Lider.si | Vir: SURS; razmerje vrnitev na 100 odselitev je izračun Lider.si iz objavljenih letnih podatkov | |||
Fondazione Studi Consulenti del Lavoro, raziskovalna ustanova italijanske zbornice delovnopravnih svetovalcev, je 14. septembra objavila raziskavo o vračanju mladih iz tujine, po kateri se je med letoma 2021 in 2025 v Italijo vrnilo več kot 129.000 ljudi, starih od 18 do 39 let. Povprečna starost ob vrnitvi je bila 29,6 leta, razmerje vrnitev pa se je s 26 na sto odselitev v obdobju 2011-2015 zvišalo na 40 v zadnjih petih letih. Italijanski izračun zajema ožjo starostno skupino od slovenskega.
Posebna osebna olajšava za nove rezidente iz 113.a člena zakona o dohodnini velja od 1. januarja 2025 in prizna zmanjšanje dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače, največ pet zaporednih davčnih let. Pogoji so kumulativni: zavezanec v zadnjih dveh davčnih letih pred nastopom dela v Sloveniji ni bil rezident Slovenije in v tem obdobju ni imel slovenskih dohodkov iz zaposlitve ali dejavnosti, ob nastopu dela še ni dopolnil 40 let, delovno razmerje ima z delodajalcem, ki je rezident Slovenije, v pogodbi o zaposlitvi pa ima zagotovljeno plačo najmanj v višini dvakratnika zadnje znane povprečne letne plače, preračunane na mesec.
Povprečna mesečna bruto plača za leto 2025 je po podatkih Statističnega urada znašala 2.536,03 evra, prag za olajšavo pri pogodbah, sklenjenih v letu 2026, tako znaša 5.072,06 evra bruto na mesec. Posebno osebno olajšavo za mlade do 29 let, ki za leto 2026 znaša 1.443,50 evra, je v odmernem letu 2023 uveljavljalo 122.846 zavezancev.
| Posebna osebna olajšava za nove rezidente | |
| 113.a člen zakona o dohodnini — pogoji in višina | |
| Element | Vsebina |
| Velja od | 1. januarja 2025 |
| Višina | zmanjšanje dohodnine za sedem odstotkov prejete plače oziroma nadomestila plače |
| Trajanje | največ pet zaporednih davčnih let |
| Starost | ob nastopu dela v Sloveniji manj kot 40 let |
| Rezidentstvo | v zadnjih dveh davčnih letih pred nastopom dela ni bil rezident Slovenije in ni imel slovenskih dohodkov iz zaposlitve ali dejavnosti |
| Delodajalec | rezident Slovenije ali poslovna enota nerezidenta v Sloveniji |
| Plača v pogodbi | najmanj dvakratnik zadnje znane povprečne letne plače, preračunane na mesec |
| Prag za leto 2026 | 5.072,06 evra bruto na mesec |
| Lider.si | Vir: ZDoh-2, FURS, SURS; prag izračunan iz povprečne mesečne bruto plače za leto 2025 (2.536,03 evra) | |
Ministrstvo za finance je v predlogu zakona zapisalo, da obsega finančnih posledic pri nekaterih ukrepih ni mogoče oceniti, ker predlagatelj ne razpolaga s podatki, ki bi bili izhodišče za oceno. Finančna uprava števila upravičencev v več kot dvajsetih mesecih veljavnosti ni javno objavila. Pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu deluje Info točka za vračanje v Republiko Slovenijo, ki povratnikom in njihovim potomcem nudi individualno svetovanje pri urejanju dokumentacije in pri stikih z institucijami.













