Slovenija je konec leta 2025 presegla 1.650 megavatov skupne inštalirane moči sončnih elektrarn. To je več kot dvakratna moč Nuklearne elektrarne Krško, ki hkrati prinaša tudi strukturne izzive na trgu električne energije.
Ko velik del sončnih elektrarn ob ugodnih vremenskih razmerah doseže proizvodni vrhunec, trg presežka ne more absorbirati po pozitivnih cenah. V urah z visoko sončno proizvodnjo cene padejo pod 30 evrov na megavatno uro, pogosto tudi pod ničlo. Negativne ure niso več izjema, Slovenija jih beleži vse pogosteje, tudi med delovniki.
Lastniki proizvodnih naprav iz obnovljivih virov se soočajo z bistveno drugačnimi tržnimi razmerami kot še pred nekaj leti, piše Zelena Slovenija. Ko elektrarne obratujejo pri polni zmogljivosti, povprečna cena oddane energije pada. To ni začasna anomalija, temveč pričakovana posledica visoke penetracije obnovljivih virov, ki bo z nadaljnjo rastjo le izrazitejša, opozarja GEN-I v članku v Reviji ESG.
Iztekanje podpornih shem do leta 2030
Velik del danes obratujočih sončnih elektrarn je bil zgrajen pred 10 do 15 leti v obdobju podpornih shem z zagotovljenimi odkupnimi cenami. Lastniki so imeli doslej stabilne in predvidljive prihodke. Večina teh shem se izteka med letoma 2025 in 2030, ko bo celotno tržno tveganje prešlo na proizvajalca.
Spremenil se je tudi dolgoročni cenovni trend. Pred leti so bili dolgoročni PPA-ji (power purchase agreement) privlačna izbira za proizvajalce, saj je bila terminska cena za vsako naslednje leto višja od prejšnjega. Danes je obratno: cene za prihodnja leta so nižje kot za bližnja, kar je posledica hitre rasti novih obnovljivih virov.
Z aktivnim upravljanjem do višjih prihodkov
GEN-I kot rešitev za proizvajalce predlaga aktivno upravljanje proizvodne naprave. Na napravo se namesti napreden krmilnik, ki omogoča upravljanje oddaje proizvedene energije v realnem času glede na razmere na trgu. Elektrarna tako energijo vedno oddaja ob najprimernejšem trenutku, kar se neposredno odraža v višji povprečni ceni.
Izkušnje iz prakse kažejo, da ta rešitev izboljša finančni izid za do 10 odstotkov na letni ravni v primerjavi s pasivno prodajo. Pri elektrarnah z lastno rabo in baterijskim hranilnikom energije so stroški energije po investiciji nižji za do 35 odstotkov.
Za doseganje maksimalnega učinka je ključen prehod na dinamične cene, saj te omogočajo polno izkoriščenost potenciala upravljanja in optimizacije prihodkov. Dinamične cene odražajo dejanske razmere na trgu v posamezni uri in omogočajo prilagajanje oddaje ali shranjevanja glede na trenutne cenovne signale.
