Evropski trg državnih obveznic je v zadnjih tednih pod vse večjim pritiskom. Rast cen zemeljskega plina in politična negotovost sta donosnosti obveznic potisnili navzgor hitreje kot na drugih velikih razvitih trgih.
Donosnosti dolgoročnih francoskih, italijanskih in britanskih obveznic so se v zadnjem mesecu zvišale najbolj med državami skupine G7. Tudi Nemčija, ki velja za varno zatočišče, ni ostala imuna. Donosnost 30-letne nemške obveznice je po pisanju Bloomberga na najvišji ravni po letu 2011, 10-letna pa je od začetka avgusta zrasla za 24 bazičnih točk na približno 3,35 odstotka.
V ozadju je predvsem nov energetski šok. Cena zemeljskega plina je od začetka vojne z Iranom zrasla za več kot 120 odstotkov in prejšnji teden dosegla triletni vrh. Evropske zaloge plina so za ta del leta rekordno nizke, zato obstaja nevarnost novega tekmovanja za dobave pred zimo. Po nekaterih ocenah bi lahko cena plina presegla 100 evrov za megavatno uro.
Višje cene energije povečujejo inflacijska pričakovanja, s tem pa tudi pričakovanja, da bo ECB obrestne mere še zviševala. Trgi trenutno v prihodnjem letu pričakujejo tri zvišanja po 25 bazičnih točk, prvo že na četrtkovem zasedanju.
V ospredju tudi evropska politika
Vlagatelji so poleg energije vse bolj pozorni na evropske volitve in javne finance. Francoski dolg je pod pritiskom, saj se država spopada s primanjkljajem nad petimi odstotki BDP, prihodnje leto pa jo čakajo predsedniške volitve. Razlika med donosnostjo francoskih in nemških obveznic je blizu najvišje ravni po dolžniški krizi leta 2012.
Italija je za zdaj zgodba zase. Donosnosti njenih obveznic so se glede na nemške znižale, kar vlagatelji pripisujejo politični stabilnosti in fiskalni zadržanosti vlade Giorgie Meloni. Toda tudi Italijo prihodnje leto čakajo volitve, zato analitiki opozarjajo na možnost nenadnega preobrata.
Politično tveganje se povečuje tudi v Nemčiji, kjer je Alternativa za Nemčijo (AfD) v nedeljskih deželnih volitvah dosegla najboljši rezultat doslej. Vlagatelji se bojijo, da bi njen vzpon povečal pritisk na vlado kanclerja Friedricha Merza in otežil potrebne reforme.
Kljub temu se med vlagatelji pojavljajo tudi prvi kupci. Nekateri ocenjujejo, da je razprodaja evropskih obveznic pretirana, drugi pa jih uporabljajo za diverzifikacijo portfeljev stran od ameriških državnih obveznic. Evropske obveznice tako ostajajo pod pritiskom, vendar so višji donosi že dovolj privlačni, da del vlagateljev znova išče priložnosti.
