Raiffeisen za Addiko ponuja 26,50 evra in srbskim lastnikom balkanske banke, NLB vztraja pri 29 evrih

Raiffeisen Bank International je v četrtek formalno objavil prevzemno ponudbo za Addiko Bank po ceni 26,50 evra na delnico, dan po objavi prospekta NLB, ki ponuja 29 evrov. Obe ponudbi tečeta do 22. julija 2026. Toda po ocenah avstrijskih analitikov višja cena morda ne bo dovolj. Raiffeisen ima dogovor s srbskimi lastniki, ki držijo skoraj 30 odstotkov delnic.

Dvomesečni rok ni formalnost. Avstrijska komisija za prevzeme mora Raiffeisnovo ponudbo še odobriti, uprava in nadzorni svet Addika morata izdati uradno stališče o obeh ponudbah, delničarji pa lahko do zaključka roka sprejmejo eno ponudbo, jo prekličejo in sprejmejo drugo. Obe banki lahko med trajanjem ponudbe spremenita ceno ali pogoje. Višja ponudba odpre tekmo, ne zaključi je.

Raiffeisen je prvotno ponudbo 23,05 evra, objavljeno 8. aprila, zvišal za 15 odstotkov. NLB vrednoti celotno banko na 565,5 milijona evrov, Raiffeisen na 516,75 milijona evrov. Razlika je 48,75 milijona evrov oziroma slabih 9 odstotkov.

Addiko je na dan objave obeh ponudb objavil četrtletne rezultate. V prvem četrtletju 2026 je banka ustvarila 10,1 milijona evrov čistega dobička, 30 odstotkov manj kot lani. Operativni rezultat je padel za petino, na 20,1 milijona evrov. Stroški so narasli za 6 odstotkov, predvsem zaradi zakonsko predpisanih dvigov plač v Sloveniji in na Hrvaškem. Dividenda ostaja zamrznjena. Evropska centralna banka jo je suspendirala, ker lastniška struktura banke ne izpolnjuje regulatornih zahtev. Prav ta blokada je razlog, da Addiko sploh ostaja naprodaj.

Noben delničar Addika ne presega 10 odstotkov. S-Quad drži 9,99 odstotka, Gorenjska banka oziroma Alk Banka 9,69, Alta Group Davorja Macure 9,63, Evropska banka za obnovo in razvoj 8,40. ECB je avgusta 2024 suspendirala glasovalne pravice skupinama Alta Pay in Diplomat Pay, ker nista priglasili skupne pridobitve 19,62 odstotka delnic. Skupaj s finančnimi instrumenti se Macurovi skupini pripisuje skoraj 30 odstotkov.

Raiffeisen je javno napovedal, da bo po prevzemu štiri Addikove hčerinske banke v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori prodal prav Alta Group. Macura z Raiffeisnom dobi tisto, kar ga zanima – lastništvo nad balkansko mrežo. NLB tega dogovora nima. Dnevnik je februarja poročal o pogajanjih med NLB in Macuro, a nič od tega ni postalo javni dogovor.

Florian Beckermann, predsednik avstrijskega združenja investitorjev IVA, ocenjuje, da Raiffeisen z zvišano ponudbo zatvara razliko med cenama in s tem krepi možnost uspeha. Avstrijski Börsianer navaja analitika, ki pravi, da ima Raiffeisen bistveno višjo transakcijsko varnost, predvsem zaradi nerešenega spora nekdanje Ljubljanske banke s Hrvaško. Po tej logiki bi Raiffeisen že imel 63 odstotkov. Do praga 75 odstotkov bi moral prepričati še dobrih 12 odstotkov zasebnih delničarjev.

Hannes Strobl iz vodstva RBI se o NLB-jevi ceni ni izrekel. Povedal je le, da bi se z odprodajo balkanskih hčerinskih bank kapitalska obremenitev zmanjšala z začetnih 46 na 11 bazičnih točk. Po prevzemu bi Raiffeisen obdržal Addiko na Hrvaškem, v Sloveniji in v Avstriji. Postal bi četrta največja banka na Hrvaškem in se vrnil na slovenski trg, ki ga je pred leti zapustil.

NLB igra na drugo karto. Namerava integrirati vse Addikove banke v vseh petih državah. Za tiste zunaj Evropske unije bo presodila, ali se splačajo. Odprodaja ni izključena, ni pa dogovorjena. V prvem četrtletju 2026 je NLB ustvarila 119,3 milijona evrov dobička. Posojila so medletno zrasla za 14 odstotkov na 19,7 milijarde evrov. Moody’s je pred kratkim zvišal bonitetno oceno. Tveganju prilagojena sredstva Addika znašajo 3,9 milijarde evrov, prevzemna kapaciteta NLB pa približno 4 milijarde. Prevzem bi jo skoraj v celoti porabil.

Za NLB je Addiko vstopnica na Hrvaško. Spor o deviznih vlogah hrvaških varčevalcev v nekdanji Ljubljanski banki ji že tri desetletja zapira ta trg. Brodnjak je večkrat javno rekel, da je čas to oviro obiti.

To je njegov tretji poizkus. Leta 2024 je NLB ponudila 20, nato 22 evrov. Dobila je 36 odstotkov delnic. Srbski lastniki niso prodali. Zdaj ponuja 29, kar je 32 odstotkov več kot pred dvema letoma. Toda Raiffeisen ponuja nekaj, česar NLB s ceno ne more kupiti – dogovor s tistimi, ki držijo tretjino glasov.

Addiko je napovedal, da bosta uprava in nadzorni svet po pregledu obeh ponudb izdala stališče. Do zaključka redakcije ga nista.