Podatki o dejanskih lastnikih slovenskih podjetij so od danes takoj, brezplačno in brez filtra dostopni petim preiskovalnim organom Evropske unije. Novela zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2D), ki je začela veljati 7. avgusta, med upravičence z neposrednim dostopom uvršča Evropsko javno tožilstvo, Europol, OLAF, Eurojust in Evropski organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA) s sedežem v Frankfurtu, je sporočil Urad RS za preprečevanje pranja denarja.
Slovenija je z novelo zamudila evropski rok. Državni zbor jo je sprejel 14. julija, štiri dni po izteku roka za prenos 11., 12., 13. in 15. člena Direktive (EU) 2024/1640, znane kot šesta direktiva o preprečevanju pranja denarja (AMLD6). V Uradnem listu RS je bila objavljena 22. julija, veljati pa je začela slab mesec po evropskem roku.
Novela prihaja dva dni pred prvo obletnico zaprtja registra dejanskih lastnikov. AJPES je javni dostop do podatkov omejil 9. avgusta 2025, ko je začela veljati prejšnja novela ZPPDFT-2C.
Povod je bila sodba velikega senata Sodišča EU iz novembra 2022 v združenih zadevah C-37/20 in C-601/20, po kateri neomejen javni vpogled v podatke o lastnikih nesorazmerno posega v pravici do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov iz Listine EU o temeljnih pravicah. Postopek pred sodiščem je sprožila luksemburška družba Sovim, ki je navajala, da razkritje identitete njenega dejanskega lastnika pomeni tveganje ugrabitve zanj in za njegovo družino na potovanjih po Afriki. Za take primere nova ureditev uvaja varovalko: dostop do podatkov o dejanskem lastniku bo mogoče izvzeti, kadar bi njihovo razkritje povzročilo nesorazmerno tveganje za prevaro, ugrabitev, izsiljevanje, nasilje ali druge podobne nevarnosti.
Novinarjem, akademikom in organizacijam civilne družbe novela leto dni po zaprtju registra vrača dostop. Njihov pravni interes se po novem domneva neposredno na podlagi poklica ali funkcije, brez posamičnega dokazovanja. Uvedena sta standardiziran postopek preverjanja pravnega interesa s skrajnimi roki za odločanje in vzajemno priznavanje že potrjenih interesov med državami članicami. Direktiva registrskim organom od 10. novembra 2026 nalaga odgovor prosilcu v 12 delovnih dneh, potrdilo o dostopu pa velja tri leta.
Dostop do registra imajo po novem tudi zavezanci iz drugih držav članic, na primer banke, notarji in drugi subjekti, ki morajo preverjati stranke po evropskih pravilih. Za slovenske zavezance iz 4. člena zakona ostaja dostop nespremenjen. Neomejen dostop obdržijo tudi nacionalni organi, med njimi Urad RS za preprečevanje pranja denarja, organi odkrivanja in pregona, sodišča, davčni in nadzorni organi ter preiskovalne komisije Državnega zbora.
Sodišče EU je že v sodbi iz leta 2022 priznalo, da javni dostop civilni družbi in tisku omogoča boljši nadzor nad lastniškimi strukturami in prispeva k zaupanju v neoporečnost poslovnih transakcij, a je tehtnico nagnilo v korist zasebnosti. Glavnino določb direktive AMLD6 morajo države članice v nacionalne zakonodaje prenesti do 10. julija 2027.
