Po 24 napovedih dogovora so trgi nehali poslušati Trumpa

Dow Jones je v ponedeljek pri 51.671 točkah dosegel najvišjo zaključno vrednost doslej, a brez Trumpove zasluge. Vlagatelji so kupovali zato, ker konec iranske vojne pomeni cenejšo nafto, nižjo inflacijo in manjši pritisk na obresti. S&P 500 se je zvišal za 1,65 odstotka, Stoxx 600 pa je prvič presegel predvojni vrh.

Vlagatelji so Trumpove besede nehali poslušati po dveh ducatih napovedi, da je dogovor “blizu”. Z mesta jih je premaknil šele nedeljni večer, ko je predsednik sporočil, da je dogovor z Iranom sklenjen.

Unča zlata je tretji dan zapored poskočila nad 4.300 dolarjev, čeprav bi se ob koncu vojne kot varno zatočišče običajno pocenila. Pognal jo je obrestni račun, ne strah: cenejša nafta znižuje inflacijo in centralnim bankam jemlje povod za dvig obresti, kar nedonosnemu zlatu koristi.

Vodja strategije pri Citi Wealth JP Coviello pravi, da so Trumpovi naslovi za trge običajno kratkega daha in da se vlagatelji vračajo k temeljem, predvsem k rasti dobičkov. Tom Hainlin iz naložbene skupine U.S. Bank vprašanje zaostri: pomembno ni, ali konflikt polni naslovnice, ampak ali visoke cene energije trajajo dovolj dolgo, da spremenijo pot obresti.

Nasdaq se je zvišal za 3,07 odstotka in dosegel najboljši dan po koncu marca, največ pa je k temu prispeval skoraj 20-odstotni skok delnice SpaceX po rekordni prvi javni ponudbi. Največ je v indeksu S&P 500 izgubil Fox, in sicer okoli 17 odstotkov, potem ko je napovedal prevzem Rokuja za 22 milijard dolarjev. Noben od obeh premikov ni imel zveze z Iranom.

Rast je bila ožja, kot namigujejo rekordi. Na newyorški borzi je v ponedeljek napredovala komaj dobra polovica delnic, indekse pa so navzgor vlekle predvsem tehnološke. Energetske so zaostale, saj cenejša nafta naftnim družbam znižuje prihodke. Povsem ravnodušni do Trumpa vlagatelji niso: Dow je 10. junija ob grožnjah z napadi izgubil 900 točk, dan pozneje pa toliko pridobil.

Naftni velikani Shell, BP, TotalEnergies, Eni in Equinor so v Evropi izgubili od treh in pol do šestih odstotkov, ker dogovor obeta večjo ponudbo nafte. Zrasle so delnice, ki jim cenejše gorivo koristi: letalske Lufthansa, IAG in easyJet ter luksuzne LVMH, Hermès in Ferrari so pridobile do šest odstotkov. Stoxx 600 je predvojni rekord ujel šele zdaj, ker je manj odvisen od tehnologije kot ameriški indeksi.

Brent je v ponedeljek padel proti 83 dolarjem za sod, na dvomesečno dno, v mesecu dni pa je izgubil okoli 21 odstotkov.

Glavni dogodek tedna je odločitev ameriške centralne banke v sredo. Banka se prvič sestaja pod novim predsednikom Kevinom Warshem in bo po terminskih trgih z 98-odstotno verjetnostjo pustila obresti pri miru, čeprav trdovratna inflacija odpira razpravo o dvigu. Evropska centralna banka je svoje zvišala že minuli teden, prvič po letu 2023.

Memorandum še ni podpisan. Podpis je predviden za petek v Švici, vprašanji sankcij in iranskega jedrskega programa pa ostajata odprti. Skozi Hormuško ožino skoraj nič ne steče, vrnitev prometa na predvojno raven lahko vzame mesece. Strateg Michael O’Rourke iz družbe JonesTrading opozarja, da “Trumpov put”, vera, da bo predsednik popustil, ko trgi zdrsnejo, izgublja moč.

Na dan predvidenega podpisa, v petek, bodo ameriške borze zaradi praznika Juneteenth zaprte.