Pol milijarde evrov škode v 20 letih, a Slovenija namaka manj kot tri odstotke kmetijskih zemljišč

V občini Kanal ob Soči pitno vodo že dovažajo z gasilskimi cisternami. Agencija za okolje (ARSO) je 30. aprila za Podravje in Koroško razglasila izjemno sušne razmere, za normalizacijo bi potrebovali najmanj 50 milimetrov padavin. Zelo sušno je na Goriškem, Zgornjesavskem, Gorenjskem, Notranjskem in v Ljubljani z okolico, zmerna suša pa zajema preostali del države. Zelene barve, ki na ARSO-jevem Sušomeru označuje običajno namočenost, na zemljevidu ni več nikjer.

Od leta 2000 je bila suša v Sloveniji sedemkrat razglašena za naravno nesrečo, skupna ocenjena škoda v kmetijstvu presega pol milijarde evrov. Država je vsakokrat iz proračunske rezerve izplačala le del škode: leta 2017 dobrih deset odstotkov, leta 2022 slabih 17 odstotkov.

Suša udari vsakih dve do tri leta, država oceni škodo, izplača delček in do naslednje sezone na namakanje pozabi. Slovenija namaka 10.700 hektarov kmetijskih zemljišč, manj kot 2,5 odstotka vseh površin v uporabi. Namakati bi lahko 221.000 hektarov. Samo porečje reke Drave bi lahko namakalo 30.000 hektarov, namaka pa jih 2.500, je za STA ocenil direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.

Država gradnjo namakalnih sistemov z več uporabniki financira v celoti, načrt razvoja namakanja je bil sprejet leta 2017. Od takrat so zgradili nove sisteme na manj kot 500 hektarjih. V letu 2022 so za novogradnjo prejeli tri vloge v skupni vrednosti 704.000 evrov, za skupno 80 hektarov. Za vzdrževanje vseh 212 obstoječih namakalnih in osuševalnih sistemov se letno zbere 791.000 evrov.

Po novem obračunu omrežnine je mesečni strošek za električno energijo namakalnih sistemov z 200 evrov poskočil na 2.000 evrov pri enaki porabi, je za STA opozoril župan Gorišnice Borut Kolar, kjer namakanje pokriva dobrih 1.000 hektarov. “Ni kmetijske proizvodnje, ki bi vzdržala te stroške,” je za STA opozorila kmetovalka iz Gorišnice. Občine, ki so z evropskimi sredstvi zgradile namakalne sisteme, zdaj razmišljajo, kako bi jih odklopile. Ormoški župan Danijel Vrbnjak, kjer sistemi pokrivajo 1.500 hektarov, je za STA ocenil, da desetkratna podražitev lahko odvrne kmete od uporabe.

Največji načrtovani projekt je namakalni sistem v Zgornji Vipavski dolini, ki bi iz zadrževalnika Vogršček pokrival skoraj 1.900 hektarov v občinah Vipava in Ajdovščina. Projektna dokumentacija naj bi bila po prvotnem načrtu pripravljena do konca leta 2025, gradnja je odvisna od denarja. Obstoječi sistem iz istega zadrževalnika, ki napaja manj kot 1.000 hektarov v lasti 1.500 lastnikov, razpada. Lani so na 200 kilometrih namakalnih vodov našteli 38 večjih okvar.

Marina Pintar z ljubljanske biotehniške fakultete je v preteklih letih večkrat opozorila, da se o suši pogovarjamo le, ko nas doleti, do zime pa nanjo pozabimo. Rebernišek je za STA ocenil, da bi morala Slovenija k namakalnim sistemom pristopiti kot h gradnji avtocest, z državno strategijo in obveznim priključevanjem kmetov. Padavine v aprilu 2026 so krepko zaostale za dolgoletnim povprečjem, ARSO pa izboljšanja ne napoveduje.