Trumpov dokument s 534 stranmi našteva 45 strani samih pritožb nad Evropsko unijo

Medtem ko je Trump ta teden na Truth Social napadal Merza, v Ovalni pisarni grozil Italiji in Španiji ter ukazal umik 5.000 vojakov iz Nemčije, je na mizi Bele hiše že ležala dokumentarna podlaga za vse to. Urad ameriškega trgovinskega predstavnika (USTR) je pred dobrim mesecem kongresu predal 534 strani dolgo poročilo National Trade Estimate Report on Foreign Trade Barriers, 41. po vrsti od leta 1985. V njem je za vsako od 63 držav in blokov našteto vse, kar po mnenju Washingtona ovira ameriški izvoz. A dokument ni enciklopedija pritožb, temveč operativni priročnik za carinski pritisk. Ko je Trump aprila 2025 uvedel recipročne carine, je v roki držal ravno NTE in pokazal na države, ki po njegovih besedah oropavajo ameriške delavce. Ko je v petek napovedal dvig carin na evropske avtomobile na 25 odstotkov, je utemeljitev prišla iz istega naboja.

Letošnja izdaja je najobsežnejša v štiridesetletni zgodovini poročila. Izraz “prisilno delo” se pojavlja dvakrat pogosteje kot lani. “Presežne zmogljivosti” 137-krat, petkrat več kot leto prej. Glavna pogajalka za kmetijstvo Julie Callahan je dokument označila za “enciklopedijo slabega ravnanja”, a organizacija Rethink Trade ga je označila za “vladni seznam želja Big Techa, Big Pharme in Big Aga”, organizacija Public Citizen pa za “bruhanje seznama želja korporacij-milijarderjev”. Washington Trade & Tariff Letter, strokovni časopis za trgovinsko politiko, ki mu ne gre očitati ideološke pristranosti, je zapisal suho: poročilo ni več statični popis, temveč “operativna podlaga za carinsko pogajalsko strategijo administracije”.

Evropska unija je dobila najdebelejše poglavje takoj za Kitajsko: 45 strani, več kot štirideset konkretnih pritožb. Srbija ima tri strani, Bosna in Hercegovina dve, Švica pet.

Skupna menjava blaga in storitev med ZDA in EU je v letu 2025 presegla 1,6 bilijona dolarjev. Ameriški deficit v blagovni menjavi je znašal 218,8 milijarde, pri storitvah pa imajo ZDA presežek v višini 105,4 milijarde. V avgustu lani sta strani dosegli okvirni sporazum: EU se je zavezala odpraviti carine na vse ameriške industrijske izdelke, odpreti trg za kmetijske in ribiške proizvode, kupiti ameriške energente za 750 milijard dolarjev in čipe za umetno inteligenco za 40 milijard ter investirati 600 milijard v ZDA. Bernd Lange, predsednik odbora Evropskega parlamenta za trgovino, je v četrtek zapisal, da EU sporazum spoštuje, ZDA pa ga kršijo. NTE za leto 2026 se bere, kot da sporazuma sploh ni.

V kmetijstvu poročilo napada prepoved uporabe sredstev za zmanjšanje patogenov na mesu, ki v praksi blokira izvoz ameriške govedine, svinjetine in perutnine v EU. Napada tudi prepoved gensko spremenjenih organizmov. Med 17 državami članicami, ki so prepovedale gojenje biotehnoloških posevkov na celotnem ozemlju, poročilo imenuje tudi Slovenijo, poleg Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije in Francije. Komercialno gojenje gensko spremenjene koruze v EU je omejeno na Španijo, ki pokriva 99 odstotkov vse biotehnološke proizvodnje, in Portugalsko. Washington vztraja, da je evropski pristop neznanstven.

Uredba REACH in previdnostni pristop do kemikalij sta na udaru že leta. Letos poročilo izpostavlja prepoved čajevca (tea tree oil) kot reproduktivnega toksina in načrtovano prepoved celotne skupine PFAS snovi. Mehanizem CBAM od januarja 2026 uvaja pristojbino na uvoz cementa, železa in jekla, aluminija, gnojil, elektrike in vodika glede na emisije CO2, kar zadeva tudi slovensko industrijo. Washington kritizira, da mehanizem ne priznava ameriških necarinskih ukrepov za zmanjšanje emisij, izvedbena uredba pa je bila objavljena šele dva tedna pred začetkom uporabe. Komisija načrtuje razširitev na 180 dodatnih izdelkov od leta 2028.

Digitalna regulativa dobi v poročilu največ prostora. Zakon o digitalnih storitvah (DSA), zakon o digitalnih trgih (DMA), zakon o umetni inteligenci, zakon o podatkih in splošna uredba o varstvu podatkov po mnenju Washingtona nesorazmerno obremenjujejo ameriške tehnološke velikane. Večina podjetij, ki jih je Komisija označila za “zelo velike spletne platforme”, je ameriških. Poročilo omenja kazen v višini 120 milijonov evrov, ki jo je Komisija decembra 2025 naložila platformi X Elona Muska. Francija na račun digitalnih davkov letno pobere 800 milijonov evrov, Italija 455 milijonov, Španija 375 in Avstrija 124 milijonov. Večino teh zneskov plačajo ameriške firme. To so iste države, ki jim je Trump v četrtek v Ovalni pisarni grozil z umikom vojakov.

Obrambni programi EDIP, SAFE in obrambni omnibus skupaj usmerjajo več kot biljon evrov v evropsko obrambno industrijo, a z zahtevo, da vsaj 65 odstotkov vrednosti projektov ostane v EU. Za Washington je to protekcionizem, ki izključuje ameriške dobavitelje, čeprav Nato zavezništvo temelji na interoperabilnosti oborožitve. Iranska vojna je to protislovje poglobila: Evropa zavrača sodelovanje v vojni, obenem pa gradi lastno obrambno industrijo brez ameriških komponent.

Poročilo se loteva tudi geografskih označb. EU je zaščitila na tisoče prehrambenih imen, med njimi sirni sorti danbo in havarti, za kateri Washington trdi, da sta generični. Consortium for Common Food Names je ob objavi poročila ocenil, da gre za “enega najbolj ciničnih trgovinskih manevrov na svetu”.

Zunaj Unije NTE pokriva tudi zahodni Balkan. Srbija je na treh straneh deležna ostrih besed. Washington našteva visoke carine (10 do 30 odstotkov na prehrambene izdelke, traktorje in gradbeno mehanizacijo), neuradno prepoved uvoza ameriške svinjetine in govedine ter prepoved gensko spremenjenih proizvodov. A poročilo izpostavlja tudi primer prisilnega dela: ameriška carinska služba CBP je 18. decembra 2025 izdala nalog za zadržanje avtomobilskih pnevmatik, ki jih v Zrenjaninu proizvaja Linglong International Europe, podružnica kitajskega podjetja. To je edini takšen primer v celotnem zahodnobalkanskem prostoru. Srbija prek medvladnih sporazumov usmerja javna naročila k podjetjem iz določenih držav in s tem daje prednost kitajskim firmam pri infrastrukturnih projektih. Poročilo opozarja tudi na korupcijo kot oviro za ameriške investicije, “zlasti v primerih javnih naročil, izkoriščanja naravnih virov in političnega pritiska na sodstvo”.

Bosna in Hercegovina zaseda le dve strani. Celotna blagovna menjava z ZDA je v letu 2025 znašala 187 milijonov dolarjev. BiH ni članica Svetovne trgovinske organizacije (pristopni postopek poteka od leta 1999), nima sporazuma o recipročni trgovini z Washingtonom in ne prepoveduje uvoza blaga, nastalega s prisilnim delom.

Severna Makedonija je edina država v regiji, ki je junija 2025 že odpravila carine na vse ameriške izdelke, februarja 2026 pa podpisala okvirni sporazum o recipročni trgovini z Washingtonom. Poročilo kljub temu opozarja na regulativno nepredvidljivost in državna podjetja s privilegiranim položajem.

NTE za leto 2026 o Evropi ne pripoveduje trgovinske zgodbe. Bruselj regulira ameriške tehnološke velikane, zavrača ameriško hrano, gradi lastno obrambno industrijo in se ne želi vključiti v iransko vojno. Trump ima za vsako od teh odločitev pripravljen konkreten strošek in 534 strani dolg dokument, ki mu daje pravno podlago, da ga uvede.