Pol milijarde več prispevkov, oskrbna dajatev poganja rekordni priliv države

Finančna uprava je od januarja do maja pobrala 11,96 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov, 1,11 milijarde evrov ali 10,3 odstotka več kakor v enakem obdobju lani. Največji posamični vir te rasti so višji prispevki za socialno varnost, ki so se v petih mesecih povečali za 566 milijonov evrov in pokrivajo nekaj več kot polovico razlike.

Znotraj prispevkov je najhitreje rasla postavka za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo. Z 1,78 milijarde evrov je zrasla na 2,16 milijarde, kar je 21,3 odstotka ali 380 milijonov evrov razlike. K skupni rasti ni nobena druga postavka prispevala toliko, v maju samem pa je bila višja za 27,7 odstotka.

Obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo se pobira od 1. julija lani in stoji za rastjo te postavke. Zaposleni in delodajalci plačujejo vsak po en odstotek bruto plače, samozaposleni dva odstotka, upokojenci en odstotek neto pokojnine, pobira pa ga Finančna uprava. V primerjalnem obdobju pred letom dni te dajatve še ni bilo, letošnjih pet mesecev pa jo vključuje v celoti. Ministrstvo za solidarno prihodnost je za letos iz tega naslova napovedalo približno 650 milijonov evrov, kar za prvih pet mesecev nanese okoli 270 milijonov evrov in pojasni večji del skoka pri tej postavki.

Del rasti ni povezan z dolgotrajno oskrbo. Davek od dohodkov pravnih oseb se je v petih mesecih povečal za 23,5 odstotka in dosegel 883 milijonov evrov, davek na dodano vrednost je z rastjo 11,4 odstotka prinesel 2,47 milijarde evrov, oboje brez spremembe stopenj. Prispevke navzgor potiskajo tudi višje plače in večja zaposlenost. Trošarine in carine so se v istem obdobju celo znižale, prve za 0,4 odstotka, druge za 5,1 odstotka.

Državni zbor je 11. maja s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki prav to dajatev odpravlja za upokojence, popoldanske samostojne podjetnike, dopolnilne dejavnosti na kmetijah in sobodajalce. Za redno zaposlene in njihove delodajalce ostaja v celoti, dva odstotka na bruto plačo ostajata nedotaknjena. Predlagatelji odpravo utemeljujejo s tem, da popoldanski podjetniki prispevek večinoma plačujejo že iz redne zaposlitve in zanj nimajo dodatnih pravic, upokojencem pa neposredno znižuje pokojnino. Nasprotniki, med njimi sindikati in del poslancev, opozarjajo, da bi zakon brez navedbe nadomestnih virov v javnih financah odprl vsaj milijardo evrov veliko vrzel.

Državni svet 19. maja veta ni izglasoval. Državni zbor je 27. maja sklenil, da zakonodajni referendum ni dopusten, ker zakon združuje davčne določbe, o katerih referendum ni dovoljen, z drugimi vsebinami. Reprezentativne sindikalne centrale so 12. junija pri Ustavnem sodišču vložile zahtevo za presojo tega sklepa. Dokler sodišče ne odloči, zakon ni objavljen in se ne uporablja, odprava prispevka pa ne velja. Upokojenci in popoldanski podjetniki ga plačujejo enako kakor doslej.

Finančna uprava je maja iz prispevkov za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo pobrala 443,9 milijona evrov, 27,7 odstotka več kakor maja lani.