Presežek tekočega računa 0,4 milijarde evrov, blagovna menjava prvič v primanjkljaju

Slovenija je v prvih treh mesecih leta 2026 v tekočem računu plačilne bilance ustvarila presežek v višini 0,4 milijarde evrov, kar je 45 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju leta 2025. Blagovna menjava je v prvem četrtletju prvič izkazovala primanjkljaj v višini 56 milijonov evrov, medtem ko je bil v enakem obdobju leta 2025 saldo še izravnan, kažejo podatki Banke Slovenije.

Izvoz blaga se je glede na lansko primerjalno obdobje povečal za 1,4 odstotka, uvoz pa za 1,9 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 99,5 odstotka. V marcu 2026 je primanjkljaj blagovne menjave znašal 128 milijonov evrov in bil za 97 milijonov evrov višji kot marca 2025. Uvoz se je povečal za 9,3 odstotka, izvoz pa le za 6,9 odstotka.

V prvih treh mesecih 2026 je presežek storitvene menjave znašal 0,7 milijarde evrov in je ostal na enaki ravni kot v enakem obdobju leta 2025. Izvoz storitev se je medletno povečal za 2,8 odstotka, uvoz pa za 3,3 odstotka.

Največ so k skupnemu saldu storitev prispevale transportne storitve, katerih presežek je v prvih treh mesecih 2026 znašal 0,5 milijarde evrov in se je glede na enako obdobje leta 2025 povečal za 4,6 odstotka. Drugi najvišji pozitivni saldo, 94 milijonov evrov, so dosegle gradbene storitve, ki so se glede na lansko primerjalno obdobje zmanjšale za 13,5 odstotka. Sledile so storitve potovanj s 71 milijoni evrov, ki so se prav tako zmanjšale za 13,5 odstotka glede na enako obdobje leta 2025.

Blagovna menjava z EU, ki predstavlja približno tri četrtine celotnega izvoza in uvoza, je v prvih treh mesecih 2026 izkazovala primanjkljaj v višini 0,2 milijarde evrov, kar je za 0,1 milijarde evrov manj kot v enakem obdobju leta 2025.

Izvoz v države članice EU je v prvih treh mesecih 2026 predstavljal 75,7 odstotka celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal za 1,2 odstotka oziroma 0,1 milijarde evrov. Najbolj se je povečal izvoz na Hrvaško, Madžarsko in Češko skupaj za 108 milijonov evrov, medtem ko se je najbolj zmanjšal v Avstrijo in Nemčijo skupaj za 65 milijonov evrov.

Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 76,8 odstotka celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje leta 2025 zmanjšal za 0,5 odstotka oziroma za 41 milijonov evrov. Izstopalo je zmanjšanje uvoza iz Italije za 145 milijonov evrov in Avstrije za 96 milijonov evrov.

V blagovni menjavi z državami izven EU se je v prvih treh mesecih 2026 glede na lansko primerjalno obdobje presežek z Rusko federacijo povečal za 85 milijonov evrov, predvsem zaradi rasti izvoza.

Konec marca 2026 je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 65,2 milijarde evrov, kar je 2,9 milijarde evrov več kot konec marca 2025. Vrednost ustreza 92,5 odstotka BDP iz leta 2025 v tekočih cenah. Hkrati z bruto dolgom so se v enakem obdobju povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, in sicer za 3,3 milijarde evrov, skupno na 75,1 milijarde evrov oziroma 106,6 odstotka BDP.

Ker se presežek imetij nad obveznostmi do tujine že od konca leta 2020 povečuje, je neto zunanji dolg Slovenije čedalje bolj negativen. Konec marca 2026 je znašal minus 9,9 milijarde evrov, kar predstavlja neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Neto dolžniški položaj do tujine ima sektor država z 19,7 milijarde evrov in v manjši meri kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.

Bruto zunanji dolg je bil konec marca 2026 za 4,7 odstotka višji kot leto prej. Država, ki ima največje bruto obveznosti do tujine, 40 odstotkov vseh, je v tem obdobju obveznosti povečala za 1,2 milijarde evrov, na skupno 26,1 milijarde evrov. Dobra tretjina povečanja je posledica izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, polovica pa najetja dodatnih posojil.

Obveznosti centralne banke so se povečale za 1,3 milijarde evrov in dosegle 13,5 milijarde evrov, dobra petina vseh, medtem ko so obveznosti komercialnih bank ostale na podobni ravni kot leto prej in znašale 6,1 milijarde evrov, slaba desetina vseh. Tudi bruto dolg nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji je ostal na podobni ravni kot leto prej, 19,5 milijarde evrov, kar predstavlja 29,9 odstotka celotnega dolga.

Bruto terjatve do tujine so konec marca 2026 dosegle 75,1 milijarde evrov, kar je predstavljalo 4,5-odstotno rast v primerjavi z letom prej. V tem obdobju so terjatve do tujine najbolj povečale komercialne banke za 1,7 milijarde evrov, na skupno 15,3 milijarde evrov, petina vseh.

Približno dve tretjini povečanja so predstavljala dana posojila nerezidentom, tretjino pa nakupi tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji, ki ima najvišjo vrednost terjatev, 31,8 milijarde evrov oziroma 42,3 odstotka vseh, je v primerjavi s preteklim letom povečal terjatve za 1,4 milijarde evrov.

Marca 2026 je finančni račun izkazoval primanjkljaj v višini 0,3 milijarde evrov, kar predstavlja poslabšanje za 0,1 milijarde evrov v primerjavi z marcem 2025. V marcu 2026 je bilo največ prilivov ustvarjenih pri instrumentu gotovine in vlog, in sicer v višini 1,2 milijarde evrov, predvsem zaradi zmanjšanja imetij centralne banke.

Med odlivi izstopajo naložbe v vrednostne papirje v višini 0,7 milijarde evrov. Večinoma gre za transakcije z obveznicami, pri čemer je država znižala svoje obveznosti za 0,5 milijarde evrov, centralna banka pa je povečala naložbe v tuje obveznice za 0,1 milijarde evrov.