Prireja mleka raste, odkupna cena pa pada: mlekarne se preusmerjajo v fermentirane izdelke

Aprila je bilo s slovenskih kmetijskih gospodarstev odkupljenega dobrih 53.300 ton mleka, kar je 3,5 odstotka več kot aprila lani in v prvih štirih mesecih letošnjega leta skupaj 4,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki statističnega urada. Prireja raste, a vzporedno pada odkupna cena mleka, ki je v EU marca znašala 0,431 evra na kilogram, kar je 19 odstotkov manj kot pred letom. Aprila se pričakuje nadaljnji, a rahel upad.

Paradoks je v tem, da rast obsega in padec cene potekata hkrati. Ko prireja raste v večini evropskih držav, trg reagira z znižanjem cen. V Belgiji, Avstriji, Nemčiji, Nizozemski in Franciji se je odkupljena količina marca povečala za več kot 5 odstotkov, kar pomeni, da na skupni evropski trg prihaja več mleka. Rezultat je strukturni pritisk na ceno, ki ga posamezni kmet ne more obvladovati.

Znotraj te slike se odvija tudi strateški premik. Slovenske mlekarne v prvih štirih mesecih letos zmanjšujejo proizvodnjo konzumnega mleka za skoraj 2 odstotka in smetane za dobrih 3 odstotke, hkrati pa povečujejo proizvodnjo fermentiranih mlečnih izdelkov za dobrih 8 odstotkov in masla za dobrih 5 odstotkov. Na medletni ravni je bila aprila proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov za desetino večja, konzumnega mleka pa za 6 odstotkov manjša.

To ni naključje. Fermentirani mlečni izdelki, jogurt, kefir, kislo mleko, dosegajo višje maloprodajne cene in imajo daljši rok trajanja kot sveže konzumno mleko, kar pomeni manjše izgube in boljše marže. Premik v strukturo proizvodnje je odgovor mlekarskega sektorja na pritisk pri surovi ceni mleka: ko ne moreš vplivati na odkupno ceno, vplivaš na to, kaj z mlekom narediš.

Kakovost odkupljenega mleka ostaja stabilna. Povprečna vsebnost maščob je aprila znašala 4,19 odstotka, vsebnost beljakovin pa 3,43 odstotka, kar je praktično enako kot pred letom.