Rusija četrto leto vzdržuje vojno v Ukrajini. Uradna statistika govori o rasti, Kremelj razglaša ekonomsko odpornost. Kielsko poročilo, ki sta ga danes objavila nemški inštitut za svetovno gospodarstvo in stockholmski inštitut za tranzicijsko ekonomijo, pa pove drugačno zgodbo. Rezerve so skoraj izčrpane, rast se je ustavila, alternativnega donatorja pa Moskva išče v Pekingu.
Likvidna sredstva ruskega državnega premoženjskega sklada so se od začetka vojne skrčila s 6,5 odstotka BDP na vsega 1,8 odstotka BDP v aprilu. Zvezni proračunski primanjkljaj je že v prvih treh mesecih leta presegel vladin cilj za celotno leto 2026.
Rusija je sklad, namenjen za blaženje ekonomskih šokov, gradila desetletja. Od leta 2022 so likvidna sredstva sklada upadla za približno 45 do 50 milijard dolarjev, takoj razpoložljivi delež pa je skrčen na okoli 2 odstotka BDP. Obrambni proračun je za leto 2025 znašal 13,5 bilijona rubljev, kar je okrog 145 milijard dolarjev, z dodatnimi zunajproračunskimi izdatki prek državnih bank.
Leto 2025 je zaznamovalo konec ruskega vojnega gospodarskega vzpona iz let 2023 in 2024. Po dveh letih rasti nad 4 odstotki se je BDP leta 2025 upočasnil na okoli 1 odstotek, enako dinamiko lahko pričakujemo v letu 2026. Rast, ki jo je Kremelj razglašal za dokaz zahodnega neuspeha s sankcijami, ni bila organska. Temeljila je na državnih naročilih za orožje in masivnih subvencijah, ne na produktivnosti civilnega sektorja.
Strošek servisiranja dolga je leta 2021 znašal le 0,9 odstotka BDP. Leta 2026 je ta strošek ocenjen na skoraj 2 odstotka BDP, kar je skoraj 9 odstotkov vseh zveznih izdatkov in dvakrat toliko kot leta 2021. Z inflacijo nad 8 odstotki in obrestnimi merami v dvoštevilčnem območju si Rusija ne more privoščiti domačega zadolževanja za pokrivanje primanjkljaja.
Predsednik Kielskega inštituta Moritz Schularick je ob objavi poročila ocenil, da so fiskalne rezerve v veliki meri izčrpane, rast se je ustavila, odvisnost od Kitajske pa postaja vse bolj izrazita. Višje cene nafte zaradi vojne v Perzijskem zalivu bodo po njegovi oceni prinesle le začasne fiskalne učinke.
Rusija se je po letu 2022 izogibala zahodnim sankcijam z masivnim preusmerjenjem trgovine proti Pekingu. Kitajska je postala primarni dobavitelj tehnologije, mikroelektronike in blaga dvojne rabe. A ta odnos ni partnerstvo med enakima. Peking kupuje rusko nafto z visokimi popusti in dobavlja blago po svojih cenah. V prvih devetih mesecih leta 2025 je Rosneft, največja ruska naftna družba, poročal o 70-odstotnem upadu dobička. Sankcije ZDA proti Rosneftu in Lukoilu, ki so začele veljati novembra 2025, so dodatno pritisnile na naftni sektor.
Preberite več:
Rusija je torej zamenjala odvisnost od zahodnih trgov z odvisnostjo od Kitajske, ki ima bistveno večjo pogajalsko moč in ni zavezan k nobenim geopolitičnim kompromisov z Moskvo. Ko bo vojna enkrat končana, bo ta asimetrija ostala.
