Kupci so za najljubši način plačila izbrali tehnologijo, ki trgovcem v prvem letu po uvedbi v povprečju poveča izgube za 22 odstotkov. V prodajalnah, kjer so samopostrežne blagajne na voljo, prek njih poteka 54 odstotkov vseh transakcij, ugotavlja raziskava, ki jo je za združenje ECR Retail Loss opravil Matt Hopkins, profesor kriminologije na Univerzi v Leicestru. V študiji je sodelovalo 39 trgovcev s skupnim letnim prometom nad bilijonom evrov, med njimi sedem od 30 največjih na svetu.
Naprave so del vsakdana tudi v slovenskih živilskih trgovinah. Razpon uporabe med trgovci v vzorcu sega od 19 do 80 odstotkov transakcij. Večji nakupi še vedno potekajo prek klasičnih blagajn, prek samopostrežnih pa se ustvari 41 odstotkov vrednosti prodaje.
Ocena 22-odstotne rasti izgub v prvem letu temelji na podatkih osmih živilskih trgovcev s 1.300 prodajalnami. Merjeno v deležu prodaje znaša povprečna razlika 0,26 odstotne točke po podatkih 11 trgovcev s 1.700 prodajalnami. Prodajalne s samopostrežnimi blagajnami beležijo tudi 33 odstotkov višje izgube od prodajaln brez njih; ta primerjava temelji na podatkih 12 trgovcev z 11.500 prodajalnami.
Razlika je kljub temu manjša, kot jo je izmerila prva tovrstna raziskava iz leta 2018. Takrat so bile izgube v prodajalnah s samopostrežnimi blagajnami od 33 do 147 odstotkov višje kot v prodajalnah brez njih. Avtorji med možnimi razlogi navajajo boljše obvladovanje tveganj pri trgovcih in večjo izurjenost kupcev po letih uporabe.
Pri trgovcu s 47-odstotnim deležem samopostrežnih transakcij pa izgube prek teh blagajn dosegajo 0,28 odstotka celotne prodaje in 28,5 odstotka vseh izgub podjetja, kaže izračun v poročilu na podlagi 13,9 milijarde evrov prodaje v šestmesečnem obdobju leta 2024. Leta 2018 je primerljivi delež znašal 9,4 odstotka vseh izgub in 0,12 odstotka prodaje. Izguba na enoto samopostrežne prodaje se skoraj ni spremenila: 0,46 odstotka v primerjavi z 0,44 odstotka leta 2018; večjo težo v poslovanju je po ugotovitvah avtorjev prinesla rast uporabe.
Najpogostejši vir izgub so izdelki, ki jih kupci ne skenirajo. To se zgodi v enem do 4,8 odstotka transakcij, povprečna škoda na posamezen dogodek pa znaša 2,50 evra. Najdražji so odhodi brez plačila, ko kartično plačilo ne uspe in kupec prodajalno zapusti z neplačanim blagom; posamezen primer trgovca v povprečju stane 88 evrov.
Koliko neskeniranih izdelkov je posledica namerne kraje, ostaja neznanka. Ocene devetih trgovcev v raziskavi segajo od šestih do 80 odstotkov. Avtorji iz tako širokega razpona sklepajo, da metode za merjenje namena kupcev niso zanesljive.
Colin Peacock, strateški koordinator skupine ECR Retail Loss, je po poročanju britanskega strokovnega tednika The Grocer ob objavi poudaril, da večino izgub na samopostrežnih blagajnah povzročijo običajni kupci z vsakdanjimi napakami in da lahko trgovci zato težavo odpravijo z inženirskimi pristopi.
Sistemi opozoril po podatkih dveh trgovcev in dveh tehnoloških ponudnikov sprožijo poziv kupcu v treh do desetih odstotkih transakcij. Po mehkem opozorilu na zaslonu, pogosto s kratkim posnetkom neskeniranega izdelka, napako samostojno popravi od 80 do 97 odstotkov kupcev.
Evropski živilski trgovec s 324 prodajalnami je za raziskavo predložil podatke o 5,7 milijona transakcij v enem mesecu. Vsakih 10.000 dodatnih transakcij prek samopostrežnih blagajn prinese 1.000 klicev osebju na pomoč, 100 težav s kartičnimi plačili in 90 odhodov brez plačila. Odzivni časi osebja se v povprečju podaljšajo za 2,27 sekunde.
Po ugotovitvah raziskave največ obetajo izhodna vrata, ki se odprejo šele po plačilu, osebni zasloni s posnetkom kupca med skeniranjem in sistemi računalniškega vida za prepoznavanje neskeniranih izdelkov. Eden od trgovcev je po namestitvi izhodnih vrat v 12 mesecih zmanjšal izgube prodajalne za 30 do 40 baznih točk in število odhodov brez plačila za 28 odstotkov. Osebni zasloni so pri petih od 11 trgovcev, ki so jih preizkusili, izgube znižali, največ za 12 odstotkov. S tehnologijo za prepoznavanje neskeniranih izdelkov je en trgovec v 2.000 prodajalnah v enem letu prihranil 136 milijonov dolarjev.
„To je doslej najobsežnejša študija izgub na samopostrežnih blagajnah in vključuje podatke nekaterih največjih trgovcev na svetu. Bistveno dopolnjuje naše razumevanje vpliva teh blagajn in delovanja možnih preventivnih rešitev,” je v sporočilu Univerze v Leicestru povedal Hopkins.
Preberite več:
Nasprotni učinek ima izklapljanje kontrolnih tehtnic, s katerim trgovci po navedbah poročila blažijo nejevoljo kupcev. Pet od šestih trgovcev, ki so ukrep preizkusili, je zabeležilo rast izgub, pri enem od njih za 20 odstotkov.
Najvišje izgube beležijo prodajalne na lokacijah z visoko stopnjo kriminalitete, v gosto poseljenih območjih in tam, kjer med kupci prevladujejo mladi samski ljudje z nadpovprečnimi razpoložljivimi dohodki. Višji delež kupcev, starejših od 60 let, tveganje znižuje.
„V pravem okolju in s pravimi kontrolami lahko trgovino vodimo z 90 odstotki samopostrežnih transakcij in enoodstotno izgubo zalog,” se v poročilu glasi izjava enega od sodelujočih trgovcev. Kalifornijsko mesto Long Beach od 21. septembra 2025 po navedbah poročila zahteva enega zaposlenega na vsake tri odprte samopostrežne blagajne, omejitev na 15 izdelkov na nakup in prodajo starostno omejenih izdelkov izključno na klasičnih blagajnah.
