Finančni minister Andrej Šircelj je danes na novinarski konferenci podrobneje predstavil ozadje predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga je ministrstvo za finance včeraj dalo v javno obravnavo. Ključna številka, ki jo je izpostavil je, da bo do leta 2050 Slovenija za pokojnine vsako leto potrebovala za dve milijardi evrov več kot danes.
Razlogi so demografski. Rodnost v Sloveniji znaša 1,52, v Evropi 1,34, kar brez selitev pomeni dolgoročno krčenje aktivnega dela prebivalstva. Število upokojencev se bo s 657.000 do leta 2050 povečalo na 755.000. Ob nespremenjeni ravni pokojnin bi to pomenilo, da se bodo letni izdatki za pokojnine dvignili z današnjih 6,8 milijarde na skoraj 9 milijard evrov. V zadnjih 20 letih je Slovenija za pokojnine porabila 85 milijard prispevkov, proračun pa je v istem obdobju pokojninski blagajni dodal še 27 milijard evrov.
“Ta razlika je približno dve milijardi in dve milijardi seveda pomeni, da za financiranje pokojnin potrebujemo nove vire. In prav je in pravično, da bodo koristi od premoženja, ki so ga ustvarjali ravno ti upokojenci, imeli ti upokojenci,” je dejal Šircelj.
Minister je poudaril, da se bo s koncentracijo premoženja v enem skladu upravljanje profesionaliziralo. “Veliko lažje je upravljati en sklad na profesionalen način, kot imeti številne sklade, kjer se upravlja premoženje po različnih metodah,” je dejal. Zakon bo po njegovih besedah temeljil na načelih skrbnosti, vestnega, poštenega in odgovornega upravljanja, neodvisnosti, sledljivosti, transparentnosti ter gospodarnosti.
Dividende od premoženja sklada se bodo delile v dve smeri. Del bo šel neposredno v pokojninsko blagajno, del pa za skrb za starejše in demografsko oziroma družinsko politiko. Strateških naložb sklad ne bo prodajal. “Tu ni govora, ker strateške naložbe se ne bodo prodajale,” je Šircelj zavrnil dileme o razprodaji državnega premoženja.
