Danes, 12. maja, obeležujemo svetovni dan zdravja rastlin. V Sloveniji se ob tem zaključuje zadnje leto vseevropske kampanje PlantHealth4Life, ki jo koordinira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Letošnja tema je biološka varnost rastlin za prehransko varnost. Rastline sestavljajo 80 odstotkov hrane, ki jo pojemo.
Na slovenskih poljih se od leta 2024 širi bolezen SBR, ki jo povzroča stekleni krilati škržat vrste Pentastiridius leporinus. Bolezen napada sladkorno peso, krompir, čebulo in žita. Na sladkorni pesi se kaže kot sindrom slabe vsebnosti sladkorja. Namesto normalnih 16 do 18 odstotkov sladkorja v korenini pesa vsebuje manj kot 13 odstotkov. Predelovalci take pese po standardih sploh ne sprejmejo.
Bolezen so prvič opisali v vzhodni Franciji, nato se je razširila v Nemčijo, Švico, Madžarsko in Hrvaško. V Nemčiji ocenjujejo, da bolezen v nekontroliranih razmerah povzroči do 70-odstotni izpad pridelka krompirja. Pri pivovarskem ječmenu so opazili nenavadno nizko vsebnost beljakovin, čeprav vzročna povezava s SBR pri žitih še ni dokončno potrjena.
Predsednik Zadruge Kooperativa Kristal Miroslav Kosi opozarja, da so kmetje v Sloveniji pri soočanju s škodljivcem prepuščeni sami sebi, brez finančne podpore, ki jo imajo kmetje na sosednji Hrvaški. Pridelek je lahko do tretjine manjši, sladkorna vsebnost pa tako nizka, da pridobivanje sladkorja ni ekonomsko smiselno. Odkupne cene padejo, pridelovalci opuščajo pridelavo. Ko pridelovalcev primanjkuje, se zmanjša domači prispevek v regionalno predelovalno verigo, kar pritiska na cene sladkorja navzgor.
Slovenija sladkorja ne prideluje doma: edina slovenska tovarna sladkorja v Ormožu je že leta zaprta, pesa gre v celoti na predelavo na Hrvaško.
Kampanja PlantHealth4Life opozarja, da večina škodljivcev v Evropo vstopi prek mednarodne trgovine z rastlinami in popotnikov. Pristanišče Koper ostaja za Slovenijo ena ključnih vstopnih točk za morebitne nove škodljivce. Fitosanitarni nadzor ni birokratska obveznost. Je zavarovanje pred stroški, ki se potem prenesejo na kmetijsko verigo in na koncu na ceno v trgovini.
