Obalno-kraška regija je lani izgubila četrtino domačih turistov. Slovenci smo se vse pogosteje raje odpravili v tujino. Skupno število turističnih potovanj je bilo za 2 odstotka nižje kot leto prej. Potovanj znotraj Slovenije je bilo 6 odstotkov manj, potovanj v tujino pa 2 odstotka več.
Slovenci, stari 15 let ali več, so se lani odpravili na skupno 8 milijonov turističnih potovanj, od tega 4,8 milijona v tujino in 3,2 milijona po Sloveniji. Tri petine potovanj je torej šlo čez mejo.
Med slovenskimi regijami sta dve zabeležili izrazit upad. Obalno-kraška regija, ki je sicer najpogosteje obiskana z 18-odstotnim deležem vseh domačih potovanj, je izgubila 25 odstotkov obiskovalcev. Gorenjska je upadla za 15 odstotkov. Savinjska regija je bila izjema z 6-odstotno rastjo.
Je šlo za vremenski dejavnik, cenovno konkurenco morskih destinacij v tujini ali strukturni odmik domačega povpraševanja, ostaja vprašanje, dejstvo pa je, da sta dve od treh najpogosteje obiskanih regij zabeležili dvoštevilčni upad v enem letu.
| TURISTIČNA POTOVANJA SLOVENCEV 2025 | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Vrednost | Sprememba 2025/2024 |
| Skupaj potovanj | ~8 milijonov | −2 % |
| Potovanja v Sloveniji | 3,2 milijona | −6 % |
| Potovanja v tujini | 4,8 milijona | +2 % |
| Delež, ki je potoval vsaj enkrat | 65 % (1,2 mio prebivalcev) | ≈ enako |
| Povprečni dnevni izdatki | 92 EUR | +5 % |
| Dnevni izdatki v Sloveniji | 72 EUR | — |
| Dnevni izdatki v tujini | 98 EUR | — |
| Prenočitve skupaj | ~30 milijonov | ≈ enako |
| Povprečno prenočitev na potovanje | 4,0 (SLO: 2,5 / tujina: 5,1) | — |
| Poslovna potovanja | ~792.000 | +9 % |
| Obalno-kraška regija (domači obiski) | 18 % delež | −25 % |
| Gorenjska regija (domači obiski) | 12 % delež | −15 % |
| Hrvaška (delež potovanj v tujino) | 52 % | +2 % |
| Italija (delež potovanj v tujino) | 9 % | +13 % |
| Bosna in Hercegovina (delež potovanj v tujino) | 9 % | −13 % |
| Lider.si | Vir: SURS, končni podatki, maj 2026 | ||
Med tujimi destinacijami Hrvaška ostaja brez konkurence. 52 odstotkov vseh zasebnih potovanj v tujino je šlo na Hrvaško, kar je za slovenskega turista strukturna navada, ne samo sezonska odločitev. Število potovanj na Hrvaško se je lani še povečalo za 2 odstotka.
Zanimivejša zgodba pa je Italija. Število potovanj k zahodnem sosedu je zraslo za 13 odstotkov, Italija pa je s 9-odstotnim deležem že na drugem mestu za Hrvaško. Italija ni poceni destinacija. Rast obiskov torej ne gre pripisati cenovni dostopnosti, temveč spremembi preferenc dela slovenskega trga, ki išče urbano, kulturno in gastronomsko izkušnjo.
Bosna in Hercegovina je v istem letu izgubila 13 odstotkov slovenskih turistov in se ob Italiji drži skupnega drugega mesta z 9-odstotnim deležem.
Preberite več:
Slovenija ima dobro razvit turistični produkt, a domači gost ga vse manj izbira kot prvo možnost. Dnevni izdatki slovenskega turista v tujini so znašali 98 evrov, doma pa 72 evrov. Turist, ki gre na Hrvaško, ne varčuje, ampak gre drugam.
