Evropska komisija je danes Sloveniji izplačala 230,69 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovenija je s tem dosegla 82,7 odstotka koriščenja razpoložljivih sredstev in ostaja med najuspešnejšimi državami EU.
Gre za maksimalen možen znesek petega zahtevka za plačilo, saj je Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh 16 mejnikov in ciljev. Bruto vrednost zahtevka je znašala 266,84 milijona evrov, neto vrednost plačila pa 230,69 milijona evrov. Razlika izhaja iz sorazmernega upoštevanja predplačil, ki jih je Slovenija prejela v preteklih letih.
Slovenija je do danes skupaj prejela 1,77 milijarde evrov, od tega 1,3 milijarde nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil. Uradno je izpolnila 107 mejnikov in ciljev.
Pokojninska reforma in zdravstvo med izpolnjenimi pogoji
Med mejniki petega zahtevka sta bila tudi uveljavitev spremembe pokojninske zakonodaje in prilagoditev zakonodajnega okvira za odpornejši zdravstveni sistem. “Evropska komisija je tudi tokrat ocenila, da je Slovenija ustrezno izpolnila vse z zahtevkom povezane mejnike in cilje,” je poudaril minister za finance Klemen Boštjančič.
Državnim prejemnikom je Slovenija za izvedene projektne aktivnosti do konca marca izplačala 1,44 milijarde evrov, od tega v letošnjem letu 137 milijonov evrov. Od okvirno 1.400 projektov je v celoti zaključenih več kot 500.
Rok za zadnji zahtevek je 30. september 2026
Slovenija mora Evropski komisiji poročati še o izpolnjevanju 59 mejnikov in ciljev. Dodatnih 15 je že v pregledu v Bruslju v okviru šestega zahtevka, ki je tam od konca marca.
Glavnina aktivnosti na preostalih mejnikih in ciljih mora biti zaključena do 30. junija 2026, ostale formalnosti pa do 31. avgusta 2026. Zadnji zahtevek za plačilo lahko Slovenija pošlje najkasneje 30. septembra 2026, izplačilo pa je pričakovano do konca decembra 2026.
“Slovenija bo prejela maksimalno plačilo, če bo zadovoljivo izpolnila vse mejnike in cilje na še neizplačanih obrokih in če ne bo sprememb na mejnikih in ciljih, za izpolnjevanje katerih je že prejela sredstva v okviru preteklih zahtevkov,” je pojasnila državna sekretarka na Ministrstvu za finance Saša Jazbec. Opozorila je, da lahko Komisija sorazmerno zniža zadnje izplačilo, če država razveljavi del zakonodaje, ki je bila pogoj za prejeta sredstva.
Jazbec je napovedala, da se pristop izplačil na podlagi rezultatov po zgledu mehanizma NextGenerationEU seli v naslednji večletni finančni okvir EU 2028 do 2034. Države članice bodo morale pri pripravi strateških dokumentov slediti priporočilom evropskega semestra. “Izvedbi ključnih strukturnih reform se države članice po mojem mnenju v nobenem primeru ne bomo mogle izogniti,” je sklenila.
