Tretja stava na odprtje Hormuza je Brent spustila na 79 dolarjev, prvi dve sta propadli

Nafta Brent je v torek izgubila 5,3 odstotka in sejo končala pri 79,36 dolarja za sod, tretjič letos ob napovedi, da se Hormuška ožina odpira. Prva takšna napoved se je aprila končala z vrnitvijo cene nad 105 dolarjev, druga pa julija nad devetdeset dolarjev.

Ameriška nafta WTI je izgubila 5,7 odstotka in končala pri 75,77 dolarja. Brent je po podatkih televizije Al Jazeera v enem tednu izgubil približno trinajst odstotkov. Padec je sprožila izjava ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta. „V pogovorih smo z Iranci in mislim, da obstaja možnost, da dogovor o odprtju ožine sklenemo danes ali jutri ter se premaknemo k bolj normaliziranemu položaju v tem konfliktu,” je Bessent povedal v oddaji Squawk Box na televiziji CNBC. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po poročanju televizije Al Jazeera isti dan potrdil napredek v pogovorih z Iranom in Omanom, brez končnega dogovora. Po poročanju agencije Bloomberg Teheran preučuje možnost, da bi evropske države iz plovne poti odstranile mine.

Prva stava je padla 8. aprila. Washington in Teheran sta se dogovorila o dvotedenskem premirju, ki je vključevalo zajamčen prehod skozi ožino. Cena ameriške nafte je v eni seji izgubila skoraj šestnajst odstotkov, največ po letu 2020. V prvih 24 urah premirja je po podatkih agencije Reuters skozi ožino priplul en sam tanker s produkti, Teheran pa je za prehod plovil zahteval vojaško odobritev. Naslednji dan se je cena ameriške nafte vrnila nad sto dolarjev, potem ko sta se strani obtoževali kršitve sporazuma. Do konca aprila je Brent presegal 105 dolarjev.

Sredi junija sta Washington in Teheran podpisala memorandum o soglasju, ki je predvideval šestdesetdnevno premirje in odprtje ožine za vso plovbo. Brent je 16. junija izgubil pet odstotkov in prvič po marcu končal pod osemdesetimi dolarji, pri 78,96 dolarja. Julija je cena padla pod predvojno raven 72 dolarjev za sod. Sporazum je razpadel istega meseca. Sledilo je trinajst zaporednih noči medsebojnih napadov, Brent pa se je vrnil nad devetdeset dolarjev.

Ryan McKay, višji strateg za surovine pri družbi TD Securities, je v torkovem zapisu ocenil, da je tržna ocena nafte pretirano medvedja in da bi udeleženci lahko bili hitro razočarani, ko pretok ne bo poskočil tako, kot se je pričakovalo po junijskem memorandumu. Izvoz skozi ožino se po njegovi oceni že ujema z ravnjo, ki jo nakazuje okrevanje proizvodnje, dodaten prostor za rast pretoka pa je tudi ob celovitem dogovoru minimalen. Iran je v ponedeljek sporočil, da napreduje v pogajanjih z Omanom o začasni poti skozi ožino in da se z Združenimi državami ne pogaja. Po poročanju agencije Bloomberg ni znakov, da bi Teheran plovilom dovolil prost prehod.

Neuspela stava je za evroobmočje dražja kot za Združene države. Evropska centralna banka je bila prva velika centralna banka, ki je na energetski šok te vojne odgovorila z zaostritvijo denarne politike. Tri ključne obrestne mere je 11. junija zvišala za 25 bazičnih točk in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita s 17. junijem postavila na 2,25 odstotka, prvič po septembru 2023. Junijske projekcije Eurosistema predvidevajo povprečno triodstotno inflacijo v letu 2026 in gospodarsko rast evroobmočja pri 0,8 odstotka. Julijska inflacija v evroobmočju je pospešila na 2,9 odstotka, jedrna pa na 2,5 odstotka. Donosnost nemške desetletne obveznice, referenca za stroške zadolževanja v celotnem območju, se je v torek zadrževala pri približno 3,15 odstotka, najvišja po letu 2011. Denarni trgi so pred tednom dni ocenjevali sedemdesetodstotno verjetnost septembrskega dviga obrestnih mer, to oceno pa je dvignila prav podražitev nafte po julijski vrnitvi spopadov.

Rekordne vrednosti so v torek dosegli frankfurtski DAX, pariški CAC 40, milanski FTSE MIB in madridski IBEX 35. Pariški indeks je pridobil 0,61 odstotka, na 8.666,63 točke, milanski 1,26 odstotka, na 53.540,50 točke, madridski pa 0,21 odstotka, na 20.023,60 točke. DAX je najvišjo raven dosegel dan po tem, ko je v ponedeljek z 1,45-odstotno rastjo prvič v zgodovini končal nad 26.000 točkami, pri 26.001,31 točke. Delnica finske družbe Nokia je pridobila 6,49 odstotka, nizozemske družbe ASML Holding 3,73 odstotka, francoske družbe Schneider Electric 3,15 odstotka in evropskega letalskega proizvajalca Airbus 2,93 odstotka. Delnica italijanske energetske družbe Eni je izgubila 1,88 odstotka.

Newyorško sejo so poganjali izkazi podjetij. Indeks S&P 500 je pridobil 1,79 odstotka in prvič končal nad 7.700 točkami, pri 7.736,52 točke, nad prejšnjim rekordom 7.620,90 točke z 2. junija. Dow Jones Industrial Average se je povzpel za 907,47 točke oziroma 1,71 odstotka, na 54.085,88 točke, Nasdaq Composite pa za 2,59 odstotka, na 26.584,99 točke. Delnica družbe Palantir Technologies je poskočila za 29 odstotkov po prihodkih 1,94 milijarde dolarjev, nad povprečno napovedjo analitikov LSEG pri 1,80 milijarde, Caterpillar pa je pridobil 5,57 odstotka. Med družbami iz indeksa S&P 500, ki so izkaze objavile, jih je po podatkih FactSet 84 odstotkov preseglo napovedi dobička. Adam Crisafulli, vodja analitske hiše Vital Knowledge, je v zapisu vlagateljem, ki ga povzema televizija CBS News, rast pripisal izkazoma Caterpillarja in Palantirja, Bessentovim izjavam o možnem dogovoru o Hormuški ožini v naslednjih 24 do 48 urah ter podatkom o prostih delovnih mestih, ki so bili nižji od pričakovanj. Ameriški urad za statistiko dela je objavil 7,359 milijona prostih delovnih mest, manj od pričakovanih 7,4 milijona.

„Naftni trg še naprej trguje predvsem kot funkcija geopolitičnega dogajanja v regiji, tokratni cenovni premiki pa kažejo, kako hitro udeleženci prevrednotijo tveganja,” je za časnik The National ocenil Ahmad Assiri, strateg pri borznem posredniku Pepperstone. Skupina OPEC+ je za september potrdila šesto zaporedno mesečno povečanje črpanja.

Po zaprtju newyorške borze je družba SpaceX v prvem izkazu po junijski prvi javni ponudbi objavila 7,8 milijarde dolarjev prihodkov, 92 odstotkov več kot pred letom in nad konsenzom agencije Bloomberg pri približno 6,8 milijarde. Čista izguba se je znižala na 541 milijonov dolarjev z ene milijarde. Delnica družbe SpaceX je izgubila 5,7 odstotka, na 118,23 dolarja, ker so kapitalski izdatki poskočili na 18,4 milijarde dolarjev, nad približno trinajstimi milijardami iz napovedi analitikov. Družba AMD je z rekordnimi prihodki 11,5 milijarde dolarjev in dobičkom 1,66 dolarja na delnico presegla pričakovanja, delnica pa je izgubila okoli sedem odstotkov.

Pred vojno je skozi Hormuško ožino šla približno petina svetovne nafte, sod Brenta pa je stal 72 dolarjev. Brent je v sredo zjutraj po podatkih Trading Economics kotiral pri 78,41 dolarja.